<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 17/2009

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2009:PRP.17.2009
Evidenčna številka:VSK0004050
Datum odločbe:19.02.2009
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:omilitev sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine - obrazloženost - bistvena kršitev določb postopka

Jedro

Sodišče prve stopnje v razlogih za omilitev globe pod mejo predpisane navaja zgolj, da je prisluhnilo obdolženčevim premoženjskim razmeram, posebej glede njegovih mesečnih prejemkov. Sodba v tej smeri ni obrazložena. Edini podatek razviden iz sodbe, iz katerega je mogoče sklepati o obdolženčevem premoženjskem stanju, je navedba o obdolženčevih mesečnih prejemkih (ca 1000 eurov) ter da družinskih obveznosti nima (samski, brez otrok). Obdolženčevo premoženjsko stanje pa je le ena od okoliščin, ki se v skladu z določbami 26. člena ZP-1 upoštevajo pri odmeri sankcije. Sodišče prve stopnje zakonskih razlogov za odmero sankcije pod mejo, ki je predpisana, ni ugotovilo, prav tako razlogi, ki jih navaja, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale odmero omiljene sankcije. Izrek omiljene sankcije ob podanih obteževalnih okoliščinah ni dopusten. Sodišče je v izrek sodbe res zapisalo, da je obdolženi po lastni izjavi nekaznovan, vendar takšno izjavo, podano v zagovoru, ki jo je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v izrek izpodbijane sodbe, ovržejo podatki v spisu – izpis iz EKT, ki ga je sodišče pridobilo pred izdajo sodbe, iz katerega je razvidno, da je bil obdolženec v razdobju med 31.10.2006 in 30.10.2007 štirikrat pravnomočno kaznovan zaradi istovrstnih prekrškov (vsakokrat po b. točki 4. odstavka 130. čl. ZVCP-1). Glede na to, da se mu tudi v obravnavani zadevi očita vožnja pod vplivom alkohola, so v obdolženčevem primeru podane takšne obteževalne okoliščine, ki izrek omiljene sankcije izključujejo. Ob tem višje sodišče, glede na pritožbene navedbe predlagateljice postopka, pripominja, da je kot obteževalne okoliščine moč upoštevati le odločbe v zadevah, v katerih je postopek pravnomočno zaključen.

Izrek

Pritožbi predlagatelja postopka se ugodi in izpodbijana sodba v odločitvi o sankciji in uporabljenem predpisu o prekršku s p r e m e n i tako, da se obdolženemu N.K. na podlagi določbe d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 (namesto globe 350,00 EUR)

i z r e č e

globa 950,00 EUR (devetstopetdeset eurov),

ki jo mora obdolženi plačati (ob upoštevanju pridržanja v znesku 20,00 EUR) v šestih mesečnih obrokih in sicer prvi obrok v znesku 180,00 EUR, ki zapade v plačilo trideseti dan od vročitve te sodbe ter naslednjih pet obrokov po 150,00 EUR, ki zapadejo v plačilo na isti dan v mesecih, ki sledijo. Če obdolženi zamudi s plačilom posameznega obroka za plačilo globe, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki.

Sicer se pritožbi, predlagatelja postopka v preostalem delu, obdolženca pa v celoti, kot neutemeljeni zavrneta in v izpodbijanem a nespremenjenem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi je dolžan kot stroške pritožbenega dela postopka o prekršku plačati sodno takso.

Obrazložitev

A

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici razsodilo, da je obdolženi N.K. odgovoren za prekršek po določbi d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 in mu na podlagi navedene zakonske določbe, ob uporabi določbe 6. odstavka 26. člena Zakona o prekrških (dalje: ZP-1) izreklo globo 350,00 EUR in stranski sankciji 10 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije ter prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca. Odločilo je še, da se obdolžencu v izrečeno globo všteje pridržanje za znesek 20,00 EUR ter mu dovolilo, da globo plača v treh obrokih po 110,00 EUR. Sklenilo je tudi, da mora obdolženec kot stroške postopka plačati povprečnino v znesku 50,00 EUR.

2.Proti sodbi sta se pritožila obdolženi N.K. in predlagateljica postopka Policijska postaja.

Obdolženi se pritožuje zoper izrečeno stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca. Navaja, da je zaposlen v L., kjer se mu urnik spreminja in drugega prevoza nima. Če ne bo imel prevoza, bo ostal brez zaposlitve. Zato prosi za drugačno rešitev.

Predlagateljica postopka o prekršku se ne strinja z izrečenimi sankcijami. Meni, da bi moralo sodišče obdolžencu izreči globo vsaj v višini, ki jo določa d. točka 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, enako pa bi moralo po mnenju pritožnice ravnati tudi glede izreka stranskih sankcij. Predlagateljica meni, da obdolženčevi mesečni prihodki niso tako nizki, da ne bi zmogel plačati najnižje globe, ki jo predpisuje zakon. Navaja tudi, da je sodišče slepo verjelo obdolžencu, da doslej še ni bil kaznovan, kar pa ni res. Po podatkih pritožnice je bilo obdolžencu v zadnjih dveh letih izdanih osem plačilnih nalogov, od tega štirje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, podan pa je bil tudi en obdolžilni predlog zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti po 11. odst. 132. čl. ZVCP-1, en obdolžilni predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola po d. točki 4. odstavka 132. člena ZVCP-1, zabeležen pa je tudi kot povzročitelj prometne nesreče, v času, ko je bil pod vplivom alkohola. Tudi zaradi tega je bil podan obdolžilni predlog. Zaradi tega predlagateljica predlaga, da se obdolžencu izreče najvišja predpisana globa kot tudi stranske sankcije kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

B

3.Pritožba predlagateljice postopka o prekršku je deloma utemeljena, pritožba obdolženca pa je v celoti neutemeljena.

4.Sodišče prve stopnje v razlogih za omilitev globe pod mejo predpisane navaja zgolj, da je prisluhnilo obdolženčevim premoženjskim razmeram, posebej glede njegovih mesečnih prejemkov. Sodba v tej smeri ni obrazložena. Edini podatek razviden iz sodbe, iz katerega je mogoče sklepati o obdolženčevem premoženjskem stanju, je navedba o obdolženčevih mesečnih prejemkih (ca 1000 eurov) ter da družinskih obveznosti nima (samski, brez otrok). Obdolženčevo premoženjsko stanje pa je le ena od okoliščin, ki se v skladu z določbami 26. člena ZP-1 upoštevajo pri odmeri sankcije.

5.ZP-1 v 6. odstavku 26. člena določa: „ Sodišče sme storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Pri tem sme izreči globo do najnižje mere iz 17. člena tega zakona, stransko sankcijo kazenskih točk, ki je predpisana v številu 18 kazenskih točk, pa sme omiliti tako, da se izreče vozniku začetniku 6 kazenskih točk, drugim voznikom pa 17 kazenskih točk.“

6.Sodišče prve stopnje zakonskih razlogov za odmero sankcije pod mejo, ki je predpisana, ni ugotovilo, prav tako po presoji višjega sodišča, razlogi, ki jih navaja, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale odmero omiljene sankcije. „Kot posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije, je treba šteti take okoliščine, ki imajo lahko izključno samo olajševalen pomen, so pa hkrati po svoji tehtnosti tudi enakovredne okoliščinam, ki po zakonu dovoljujejo milejše sankcioniranje“4Tako I. Bele, H. Jenull, Š. Maček Guštin, B. Tratar: Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, s. 132(8. člen ZP-1). Slednje pomeni, da izrek omiljene sankcije ob podanih obteževalnih okoliščinah ni dopusten. Sodišče je v izrek sodbe res zapisalo, da je obdolženi po lastni izjavi nekaznovan, vendar takšno izjavo, podano v zagovoru, ki jo je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v izrek izpodbijane sodbe, ovržejo podatki v spisu – izpis iz EKT (izpis Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij na list. št. 5 spisa), ki ga je sodišče pridobilo pred izdajo sodbe, iz katerega je razvidno, da je bil obdolženec v razdobju med 31.10.2006 in 30.10.2007 štirikrat pravnomočno kaznovan zaradi istovrstnih prekrškov (vsakokrat po b. točki 4. odstavka 130. čl. ZVCP-1). Glede na to, da se mu tudi v obravnavani zadevi očita vožnja pod vplivom alkohola, so v obdolženčevem primeru podane takšne obteževalne okoliščine, ki izrek omiljene sankcije izključujejo. Ob tem višje sodišče, glede na pritožbene navedbe predlagateljice postopka, pripominja, da je kot obteževalne okoliščine moč upoštevati le odločbe v zadevah, v katerih je postopek pravnomočno zaključen.

7.Glede na navedeno je višje sodišče, ob upoštevanju teže prekrška (stopnja alkoholiziranosti; že kaznovan za istovrstne prekrške), odgovornosti (očita se mu zavestna malomarnost), obdolženčevega premoženjskega stanja (zasluži ca 1.000,00 EUR mesečno) ter da nima družinskih obveznosti, ocenilo, da je za obdolženca primerna globa v znesku 950,00 EUR. V odločitev sodišča prve stopnje glede izrečenih stranskih sankcij pa višje sodišče ni posegalo. Ocenilo je namreč, da sta obdolžencu izrečeni stranski sankciji 10 kazenskih točk in prepoved vožnje v trajanju enega meseca, primerni sankciji za obravnavani prekršek, tudi ob presoji obdolženčevih pritožbenih navedb, da vozniško dovoljenje potrebuje zaradi prevoza na delo. Eventualne težave, ki jih utegne obdolženec imeti zaradi enomesečne prepovedi vožnje motornega vozila, namreč ne odtehtajo nevarnosti, ki jo za druge udeležence v prometu predstavlja voznik, ki vozi pod vplivom alkohola.

8.Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijano sodbo v odločitvi o sankciji in uporabljenem predpisu o prekršku spremenilo (4. odst. 163. čl. ZP-1) tako, da se obdolženemu na podlagi določbe d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, namesto globe 350,00 EUR, izreče globa 950,00 EUR. Glede na obdolženčeve prejemke je višje sodišče ocenilo, da jo je zmožen, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo vzdrževanje, plačati v šestih mesečnih obrokih (2. odst. 18. čl. ZP-1), tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe. Izrek o posledicah, če bi s plačilom posameznega obroka zamudil, temelji na določbi 3. odst. 18. čl. ZP-1.

9.Ker sicer pritožbi, predlagatelja postopka v preostalem delu, obdolženca pa v celoti, nista utemeljeni, ju je višje sodišče kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10.Obdolženec je na podlagi 147. člena ZP-1, v zvezi s 143. do 146. členom istega zakona, dolžan plačati kot stroške pritožbenega dela postopka o prekršku sodno takso (Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa št. 8111, 8114, 8132).


Zveza:

ZP-1 člen 26, 26/6, 135, 135/4, 155, 155/8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.09.2009

Opombe:

P2RvYy02MTkxNw==