VSK sodba PRp 58/2009

Jedro

Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva glede očitanega prekrška pravilno ugotovilo, je pa po oceni sodišča druge stopnje napačno presodilo stopnjo odgovornosti obdolženke. Obdolženka je glede na ugotovljeno količino alkohola v njenem organizmu (najmanj 0,70 mg/l) očitno popila tolikšno količino alkohola, da se je brez dvoma zavedala, da zaradi tega lahko nastane prepovedana posledica (vožnja pod vplivom alkohola), pa je privolila, da taka posledica nastane. Zato ji ni mogoče očitati le zavestno malomarnost, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč eventualni naklep.

Izrek

Pritožbi predlagateljice postopka PP se ugodi in se izpodbijana sodba v izreku o sankcijah s p r e m e n i

tako, da se obdolženki na podlagi tč. D četrtega odstavka 130. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa in tretjega odstavka 23. čl. Zakona o prekrških

izreče

- globa 950,00 EUR (devetstopetdeset eurov),

- 10 (deset) kazenskih točk zaradi prekrška, storjenega z vozilom B kategorije,

- prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B kategorije na območju Republike Slovenije v trajanju enega meseca zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije.

Na podlagi prvega odstavka 112. čl. Zakona o prekrških se v izrečeno globo všteje čas pridržanja od 23.30 ure dne 31. decembra 2008 do 9.10 ure dne 1. januarja 2009 v znesku 20,00 EUR, tako da mora obdolženka plačati še preostali del globe v znesku 930,00 EUR. Globo mora plačati v 30 dneh od dneva pravnomočnosti te sodbe. Če globe ne bo plačala v celoti v navedenem roku, ji bo odrejen uklonilni zapor, ki traja dokler obdolženka ne plača globe v celoti, največ pa 30 dni.

V ostalem ostane sodba sodišča prve stopnje nespremenjena.

Obdolženka je dolžna plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bila obdolženka spoznana za odgovorno storitve prekrška po tč. D četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1. Sodišče prve stopnje ji je na podlagi sedmega odstavka 26. čl. ZP-1 globo in stranski sankciji kazenskih točk in prepovedi vožnje motornega vozila odpustilo. Stroške postopke je naložilo v breme proračuna.

Proti sodbi se je pritožila predlagateljica postopka zaradi odločitve o sankcijah. Meni, da glede na težo storjenega prekrška, ki ga je zakonodajalec strogo sankcioniral, odpustitev sankcij iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, ni utemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

Preizkus izpodbijane sodbe na podlagi 159. čl. ZP-1 je pokazal, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva glede očitanega prekrška sicer pravilno ugotovilo, je pa po oceni sodišča druge stopnje napačno presodilo stopnjo odgovornosti obdolženke. Obdolženka je glede na ugotovljeno količino alkohola v njenem organizmu (najmanj 0,70 mg/l) očitno popila tolikšno količino alkohola, da se je brez dvoma zavedala, da zaradi tega lahko nastane prepovedana posledica (vožnja pod vplivom alkohola), pa je privolila, da taka posledica nastane. Zato ji ni mogoče očitati le zavestno malomarnost, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč eventualni naklep. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnico, da je obdolženka storila prekršek, ki glede na svojo težo spada med najhujše kršitve cestnoprometnih predpisov, za katere so predpisane najvišje kazni, in zato predpisanih sankcij, brez pogojev, ki jih določa zakon, ni mogoče odpustiti, zlasti ne iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Okoliščine, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razloge za odpustitev sankcij, to je, da je obdolženka prekršek storila na silvestrovo, da je bila v Sloveniji turistka, da je vozila na kratki relaciji, da ni storila nobenega drugega protipravnega ravnanja in ni nikogar ogrožala ter da je bila zaradi svojega dejanja pretresena in prizadeta zaradi pridržanja, kar bo v zadostno meri vplivalo nanjo v smislu kaznovanja, po oceni sodišča druge stopnje spadajo med splošne olajševalne okoliščine, ki se upoštevajo pri odmeri sankcij v okviru predpisanih, ne pa med posebne olajševalne okoliščine, ki dovoljujejo omilitev ali odpustitev sankcij. Sicer pa že zaradi dejstva, da je obdolženka po oceni sodišča druge stopnje prekršek storila z eventualnih naklepom in ne iz malomarnosti, niso podani pogoji za uporabo 8. čl. ZP-1 in 45. čl. KZ za odpustitev sankcij, zato je sodišče druge stopnje na podlagi tč. D četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 in 23. čl. ZP-1 izreklo predpisane sankcije, to je globo, kazenske točke in prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije. Pri njihovi odmeri je poleg okoliščin, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje, kot olajševalno okoliščino upoštevalo tudi obdolženkino dosedanjo nekaznovanost, tako da ocenjuje, da je izrek najnižjih predpisanih sankcij utemeljen. Sodišče druge stopnje je pri izreku globe upoštevalo tudi čas pridržanja obdolženke in od izrečene globe na podlagi 1. odstavka 112. čl. ZP-1 odštelo 20,00 EUR, tako da mora plačati le preostali znesek v višini 930,00 EUR. Izrek o uklonilnem zaporu pa temelji na določbah 19. čl. ZP-1.

Ker je sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da niso bile zagrešene druge kršitve, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. ZP-1, je na podlagi sedmega odstavka 163. čl. ZP-1 pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot v izreku te sodbe.

Na podlagi 147. čl. v zvezi s 144. čl. ZP-1 je obdolženka dolžna plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso po Zakonu o sodnih taksah (taksna tarifna št. 8111, 8114 in 8132).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 135/2009
• VSL Sodba PRp 14/2018
• VSL sodba I cpg 557/2000