VSK sodba PRp 72/2009

Jedro

Sodišče prve stopnje je obdolžilni predlog zoper obdolženko zavrnilo, ker za vodenje postopka ni pogojev. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da predlagateljica postopka ni ravnala po določbah 57.a čl. ZP-1. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ, to je predlagateljica postopka, ugovor obdolženke zoper plačilni nalog št. 1 z dne 16. decembra 2008 obravnavalo in dne 22. decembra 2008 izdalo odločbo, s katero je navedeni plačilni nalog odpravilo, ni pa odločilo meritorno o ugovoru obdolženke, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pogoji za uvedbo postopka niso podani. Zoper to odločbo se ni nihče pritožil in je postala pravnomočna 5. januarja 2009. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bila odločitev prekrškovnega organa, da plačilni nalog odpravi pravilna, v skladu s tretjim odstavkom 57.a čl. ZP-1. Res je, da prekrškovni organ v nadaljevanju ni odločil o samem ugovoru (meritorno) z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavil, toda tega v obravnavanem primeru niti ni mogel storiti. O prekršku bi lahko odločil le, če bi ta sodil v njegovo pristojnost. Ker je bil obdolženki očitan prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, za katerega je po določbah 234. čl. ZVCP-1 predviden tudi fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, v katere primerih hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 52. čl. ZP-1), je predlagateljica postopka pravilno ugotovila, da za njegovo reševanje ni pristojna, in vložila obdolžilni predlog. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo, da se pritožbi predlagateljice postopka ugodi in se izrek izpodbijane sodbe spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne. Sodišče druge stopnje je zato opravilo ustno obravnavo dne 9. aprila 2009.

Izrek

1.

Pritožbi predlagateljice postopka PP se ugodi in se izpodbijana sodba v izreku s p r e m e n i tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne.

2.

Obdolžena S.D., roj. 10. oktobra 1952, stanujoča v H.

je odgovorna

za prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa zaradi kršitve prve alinee prvega odstavka 44. čl. istega zakona, ker se je dne 16. decembra 2008 ob 6.30 uri z osebnim avtomobilom znamke Volkswagen Passat, vključevala v cestni promet s S. ceste v H. na glavno cesto G1/7, ne da bi pustila mimo vsa vozila, ki so vozila po prometnem pasu na prednostni cesti, na katerega se je vključevala, zaradi česar je s prednjim delom svojega vozila trčila v prednji desni del osebnega avtomobila znamke Mercedes C 220, ki ga je iz smeri K. vozil R.R., pri čemer je na obeh vozilih nastala materialna škoda

in se ji zato na podlagi drugega odstavka 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1 in ob uporabi 21. čl. ZP-1

izreče

o p o m i n .

Na podlagi 147. čl. v zvezi s prvim odstavkom 144. čl. ZP-1 je obdolženka dolžna plačati sodno takso.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo št. PR 1 z dne 2. februarja 2009 obdolžilni predlog predlagateljice postopka PP zoper obdolženko zaradi prekrška po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1 zavrnilo, ker je menilo, da za vodenje postopka ni pogojev.

Proti sodbi se je pritožila predlagateljica postopka. V pritožbi je navedla, da se z izpodbijano sodbo ne strinja. Meni, da je obdolženka očitani prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1 storila, ko je vozila osebni avtomobil in pri vključevanju v naselju H. iz stranske ceste na prednostno cesto ni pustila mimo vseh vozil, ki vozijo po prometnem pasu, ki ga je prečkala, ter tako povzročila prometno nesrečo, za katero je v ZVCP-1 UPB5 predvidena globa 300,00 EUR, ob tem pa se vozniku izreče tudi štiri kazenske točke. Ker ZVCP-1 v 234. čl. določa, da se voznik, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometno nesrečo neznatne nevarnosti, kaznuje za prekršek z globo najmanj 200,00 EUR, vozniku pa se izreče pet kazenskih točk, lahko pa tudi prepoved vožnje motornega vozila, meni, da bi postopek moralo voditi Okrajno sodišče v Sežani. Prav zaradi slednjega je predlagateljica postopka po ugotovljeni napaki z odločbo odpravila plačilni nalog, izdan na podlagi 57.a čl. ZP-1, in nato podala obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Sežani, saj je bilo ugotovljeno, da na podlagi prve in druge alinee drugega odstavka 52. čl. ZP-1 hitri postopek za omenjeno kršitev ni dovoljen.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obdolžilni predlog zoper obdolženko zavrnilo, ker za vodenje postopka ni pogojev. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da predlagateljica postopka ni ravnala po določbah 57.a čl. ZP-1. Ta namreč določa, da na podlagi ugovora kršitelja lahko prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in v zadevi odloči z odločbo o prekšrku, ali pa postopek o prekršku ustavi. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ, to je predlagateljica postopka, ugovor obdolženke zoper plačilni nalog št. 0000086891219 z dne 16. decembra 2008 obravnavalo in dne 22. decembra 2008 izdalo odločbo, s katero je navedeni plačilni nalog odpravilo, ni pa odločilo meritorno o ugovoru obdolženke, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pogoji za uvedbo postopka niso podani. Zoper to odločbo se ni nihče pritožil in je postala pravnomočna 5. januarja 2009. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bila odločitev prekrškovnega organa, da plačilni nalog odpravi pravilna, v skladu s tretjim odstavkom 57.a čl. ZP-1. Res je, kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da prekrškovni organ v nadaljevanju ni odločil o samem ugovoru (meritorno) z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavil, toda tega v obravnavanem primeru niti ni mogel storiti. O prekršku bi lahko odločil le, če bi ta sodil v njegovo pristojnost. Ker je bil obdolženki očitan prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, za katerega je po določbah 234. čl. ZVCP-1 predviden tudi fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, v katere primerih hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 52. čl. ZP-1), je predlagateljica postopka pravilno ugotovila, da za njegovo reševanje ni pristojna, in vložila obdolžilni predlog. Da obravnavani prekršek sodi v pristojnost okrajnega sodišča potrjuje tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. P 56/08 z dne 20. novembra 2008, v kateri je navedeno, da je za odločitev o pristojnosti pravnopomembno, da je za prekršek predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, tudi če se šteje, da je izrek slednje stranske sankcije fakultativen, to preprečuje izvedbo hitrega postopka in je zato za postopek o prekršku pristojno okrajno sodišče. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na svoji seji dne 10. marca 2009 odločilo, da se pritožbi predlagateljice postopka ugodi in se izrek izpodbijane sodbe spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne. Sodišče druge stopnje je zato opravilo ustno obravnavo dne 9. aprila 2009.

Sodišče druge stopnje je na ustni obravnavi zaslišalo obdolženko, drugega udeleženca v prometni nezgodi R.R. ter policista M.F. in A.F. kot priče. V dokaznem postopku je še prebralo zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče z dne 17. februarja 2009, plačilni nalog PP z dne 16. decembra 2008, zahtevo za sodno varstvo (ugovor) obdolženke in odločbo prekrškovnega organa z dne 22. decembra 2008. Obdolženka drugih dokaznih predlogov ni imela.

Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je obdolženka storila očitani prekršek, kot je opisan v izreku te sodbe. Navedena dejstva so potrdili vsi v postopku zaslišani udeleženci, in sicer obdolženka, oškodovanec R.R. ter zaslišana policista M.F. in A.F. kot priči. Njihove izjave glede načina nastanka prometne nesreče so skladne, zato je sodišče druge stopnje na podlagi navedenih izjav sprejelo gotovostni zaključek o tem, da je obdolženka storila prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1 s tem, da se je kritičnega dne s svojim vozilom vključila v promet s ceste, ki je s prometno signalizacijo označena kot neprednostna, ne da bi pustila mimo vsa vozila, ki so vozila po prometnem pasu, na katerega se je vključevala. Obdolženka se je sicer zagovarjala, da se je pred križiščem ustavila in se prepričala, da nikogar ne ovira, preden je speljala, pri čemer ji semaforji na prednostni cesti niso bili v pomoč, ker ni videla ali gori rdeča ali rumena luč, kar so potrdile tudi zaslišane priče, vendar pa navedeno ne spremeni dejstva, da se je bila obdolženka dolžna prepričati, da v resnici nikogar ne ovira, ko je speljala na prednostno cesto. Glede na svoj 15 letni vozniški staž in pa cestne razmere, to je gradbena dela na prednosti cesti in tam postavljene semaforje, zaradi česar je bila potrebna večja previdnost, bi se morala in mogla zavedati, da zaradi njene nezadostne pazljivosti lahko nastane prepovedana posledica (prometna nesreča), zato se ji očita, da je storila očitani prekršek z nezavestno malomarnostjo. Glede na navedeno jo je sodišče druge stopnje spoznalo za odgovorno za očitani prekršek.

Za prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1 se po določbi prvega ostavka 234. čl. ZVCP-1 udeležencu cestnega prometa, ki s prekrškom povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, izreče globa najmanj 200,00 EUR in pet kazenskih točk, lahko pa se mu izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila. Po določbi drugega odstavka istega člena pa sankcija ne more biti nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek. V obravnavanem primeru je za temeljni prekršek določena globa 300,00 EUR in štiri kazenske točke. Sodišče druge stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih je bil storjen prekršek, sklenilo uporabiti 21. čl. ZP-1 in je obdolženki izreklo opomin. Po določbi 21. čl. ZP-1 se ta sme izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (prvi odstavek 21. čl. ZP-1) ali če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo. Sodišče druge stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo vrsto in težo storjenega prekrška in predvsem objektivne okoliščine, da je do prometne nesreče prišlo ob zgodnji jutranji uri v temi, da so se na prednostni cesti izvajala gradbena dela, ki so zmanjševala preglednost na prednostno cesto, da obdolženka ni mogla videti katera luč gori na semaforjih, ki so označevali prehodnost na prednostni cesti, kakor tudi subjektivne okoliščine, in sicer da se je na kraju samem obdolžencu opravičila in na zavarovalnici omogočila, da mu je bila škoda povrnjena, kakor tudi da je obdolženka prekršek storila z najnižjo stopnjo odgovornosti. Skupek vseh navedenih olajševalnih okoliščin je po oceni sodišča druge stopnje pridobil kvaliteto posebnih olajševalnih okoliščin, ki utemeljujejo izrek opomina.

Ker je sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da niso bile podane druge kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. ZP-1, je na podlagi četrtega odstavka 163. čl. ZP-1 pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot v izreku te sodbe.

Na podlagi 147. čl. v zvezi s 144. čl. ZP-1 je obdolženka dolžna plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso po Zakonu o sodnih taksah (taksna tarifna št. 8112).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 262/2016
• VDSS sklep Pdp 943/2013
• VDSS sklep Pdp 1017/2013