VSK sodba PRp 85/2009

Jedro

Res je, da je obdolženi vozil motorno vozilo z visoko koncentracijo 0,68 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vendar sodišče prve stopnje, razen takšne ugotovitve ne navaja nobene obteževalne okoliščine, ki bi narekovala izrek stranske sankcije v daljšem trajanju, kot ga je oblikovala praksa sodišč v podobnih primerih. Premalo je sodišče prve stopnje pri odmeri stranske sankcije upoštevalo, da obdolženi doslej ni bil kaznovan, pa tudi ne nepomembno okoliščino, da obdolženi sicer vozniško dovoljenje potrebuje v zvezi z opravljanjem dela. Ta okoliščina sama po sebi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo mogoče obdolžencu to sankcijo odpustiti, je pa nedvomno ena od okoliščin, ki so glede na določbe 26. čl. ZP-1 pomembne pri odločitvi, ali naj bo sankcija manjša ali večja, tako z vidika določb drugega kot tudi tretjega odstavka 26. čl. ZP-1. V obravnavani zadevi bi, po presoji višjega sodišča, glede na okoliščine prekrška, sankcija, ki bi imela za posledico, da bi obdolženi izgubil možnost pridobivanja sredstev za lastno preživljanje, presegla namen kaznovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stranski sankciji in roku za plačilo globe s p r e m e n i

tako, da se obdolženemu B.D.

i z r e č e

prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za dobo 1 (enega) meseca,

ter dovoli, da globo v znesku 1.100,00 EUR (ob vštetem pridržanju za 20,00 EUR) plača v 11 mesečnih obrokih po 100,00 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo 30. dan od vročitve prepisa te sodbe, nadaljnjih deset obrokov pa na isti dan vsakega naslednjega meseca do plačila celotne globe.

Če obdolženi zamudi s plačilom posameznega obroka za plačilo globe, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki.

V preostalem nespremenjem delu ostane v veljavi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Sežani razsodilo, da je obdolženi B.D. odgovoren za prekršek po d tč. četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 1.120,00 EUR, v katero se všteje pridržanje za 20,00 EUR, 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za dobo dveh mesecev, zaradi prekrška z vozilom B kategorije. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da mora obdolženi na podlagi 7. tč. prvega dostavka 143. čl. Zakona o prekrških (dalje: ZP-1) v zvezi s 7. tč. prvega odstavka 5. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso, ki bo določena po pravnomočnosti sodbe.

Proti sodbi se je obdolženi pritožil zaradi odločitve o stranski sankciji prepovedi vožnje motornega vozila ter zaradi roka za plačilo globe. Navaja, da je že v postopku pred sodiščem prve stopnje prosil, da plača globo v obrokih. Prosi tudi za skrajšanje izrečene stranske sankcije – prepovedi vožnje motornega vozila, če je ni mogoče odpraviti, na najmanjšo možno po zakonu, ker živi 20 km iz Kopra in nima druge možnosti za prevoz v službo.

Višje sodišče je v preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je obdolženčeva pritožba glede odločitve sodišča prve stopnje o trajanju stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, utemeljena. ZP-1 v drugem odstavku 23. čl. določa, da sodišče izreče sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila v trajanju od enega meseca do enega leta. Res je sicer, da je obdolženi vozil motorno vozilo z visoko koncentracijo 0,68 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vendar sodišče prve stopnje, razen takšne ugotovitve ne navaja nobene obteževalne okoliščine, ki bi narekovala izrek stranske sankcije v daljšem trajanju, kot ga je oblikovala praksa sodišč v podobnih primerih. Premalo je sodišče prve stopnje pri odmeri stranske sankcije upoštevalo, da obdolženi doslej ni bil kaznovan, pa tudi, ne nepomembno okoliščino, da obdolženi sicer vozniško dovoljenje potrebuje v zvezi z opravljanjem dela. Ta okoliščina sama po sebi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo mogoče obdolžencu to sankcijo odpustiti, je pa nedvomno ena od okoliščin, ki so glede na določbe 26. čl. ZP-1 pomembne pri odločitvi, ali naj bo sankcija manjša ali večja, tako z vidika določb drugega kot tudi tretjega odstavka 26. čl. ZP-1. V obravnavani zadevi bi, po presoji višjega sodišča, glede na okoliščine prekrška, sankcija, ki bi imela za posledico, da bi obdolženi izgubil možnost pridobivanja sredstev za lastno preživljanje, presegla namen kaznovanja. Zato je višje sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na izrek stranske sankcije, presodilo, da je obdolžencu za prekršek, ki ga je storil, primerna stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca in je zato v skladu s sedmim odstavkom 163. čl. ZP-1 izpodbijano sodbo glede odločitve o stranski sankciji prepovedi vožnje motornega vozila spremenilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

Utemeljena je tudi pritožba obdolženca glede roka za plačilo globe. ZP-1 v 2. odstavku 18. čl. določa, da v primeru, če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe (ta je 40,00 EUR – 2. odstavek 17. čl. ZP-1), lahko storilec najpozneje do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih. V tem primeru se s sklepom določita način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti daljši kot eno leto. Obdolžencu je bila izrečena globa 1.120,00 EUR, ki presega njegov mesečnih prihodek. Zato je višje sodišče njegovi pritožbi ugodilo in ob upoštevanju zneska 20,00 EUR zaradi pridržanja, odločilo, da mora obdolženi plačati globo v 11 mesečnih obrokih po 100 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo 30. dan od dneva vročitve prepisa te sodbe, nadaljnjih deset obrok pa zapade v plačilo na isti dan v mesecih, ki sledijo, do plačila celotnega zneska globe. Odločitev o posledicah v primeru zamude s plačilom posameznega obroka, temelji na določbi tretjega odstavka 18. čl. ZP-1.

V preostalem delu, to je, glede dejanskega stanu prekrška, pravne opredelitve prekrška, izrečene globe in števila kazenskih točk, kot tudi posledic v primeru neplačila globe ter glede stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, ostane v veljavi sodba sodišča prve stopnje.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča odločeno v korist obdolženca, se sodna taksa za stroške pritožbenega postopka ne določi (drugi odstavek 147. čl. ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 9/2009
• VSL sodba I Kp 1055/99
• VSC sklep PRp 726/2007