VSK sodba PRp 151/2009

Jedro

Sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi katerih okoliščin je ugotovilo, da bi se obdolženi moral in mogel zavedati, da je še vedno pod vplivom mamil, čeprav jih je zaužil že pred štirimi dnevi. Ni mogoče mimo ugotovitve zdravnice, ki je ob zdravniškem pregledu, ki je sestavni del strokovnega pregleda, ugotovila, da pri obdolžencu ni objektivnih znakov vpliva mamil in drugih psihoaktivnih snovi. Na podlagi analize vzorca urina pa ni mogoče zanesljivo sklepati na prisotnost mamil v organizmu obdolženca in zato tudi ne zaključiti, da je obdolženi vozil pod vplivom mamil. Prisotnost mamila v urinu je lahko le dokaz, da je obdolženi v nekem obdobju zaužil mamilo oziroma mamila, česar pa ni mogoče vedno povezati tudi z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo.

Izrek

Pritožbi obdolženega Đ.L. se ugodi in se izpodbijana sodba s p r e m e n i tako, da se zoper obdolženega postopek

,

zaradi prekrška po tretjem odstavku 131. čl. ZVCP-1, ki naj bi ga storil s tem, da je dne 28. junija 2008 ob 19.05 uri vozil v cestnem prometu osebni avtomobil po glavni cesti prvega reda št. 6, odsek 363, iz smeri I. proti J. ter pri tem ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 131. čl. navedenega zakona, ker je vozil pod vplivom mamil, saj je preiskava vzorca urina pokazala prisotnost opiatov in sicer 6-monoacetil morfina, kodeina in morfina, iz razloga po 5. tč. prvega odstavka 136. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi Đ.L. odgovoren za prekršek po tretjem odstavku 131. čl. ZVCP-1. Na podlagi navedene zakonske določbe mu je sodišče prve stopnje izreklo globo 500,00 EUR in 10 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Na podlagi določbe četrtega odstavka 23. čl. ZP-1 je sodišče prve stopnje obdolženemu odpustilo stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije. Sklenilo je še, da se na podlagi petega odstavka 144. čl. ZP-1 obdolženca oprosti plačila stroškov postopka.

Proti takšni sodbi je obdolženi vložil pritožbo. Meni, da je ugotovitev sodišča, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 131. čl. ZVCP-1, da je vozil pod vplivom mamil, napačna. Med strokovnim pregledom je sicer predvideval, da bo preiskava urina verjetno pokazala prisotnost opiatov, vendar je pričakoval, da mu bo vzet tudi vzorec krvi. Ker je vedel, da ni pod vplivom mamil, je pač mislil, da bo preiskava vzorca krvi to pokazala. Zdravnica vzorca krvi ni odvzela, ker ni mogla najti žile. Vendar pa je izvedla tudi preglede za oceno vpliva mamil in znakov vpliva le-teh ni ugotovila. Zato meni, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Predlaga razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi odgovoren za očitani prekršek, napačen, v nasprotju pa je tudi z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje v utemeljitev svoje odločitve navedlo. Iz obrazložitve sodbe je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženi vozil v prepričanju, da ni več pod vplivom mamil. Sodišče prve stopnje ni navedlo, na podlagi katerih okoliščin je ugotovilo, da bi se obdolženi moral in mogel zavedati, da je še vedno pod vplivom mamil, čeprav jih je zaužil že pred štirimi dnevi. Navedene zagovorne navedbe obdolženca namreč sodišče prve stopnje ni izpodbilo, oziroma, ji glede na razloge, ki jih je v sodbi navedlo, očitno verjame. Prav tako ni mogoče mimo ugotovitve zdravnice, ki je ob zdravniškem pregledu, ki je sestavni del strokovnega pregleda, ugotovila, da pri obdolžencu ni objektivnih znakov vpliva mamil in drugih psihoaktivnih snovi (glej priloga A1). Na podlagi analize vzorca urina pa ni mogoče zanesljivo sklepati na prisotnost mamil v organizmu obdolženca in zato tudi ne zaključiti, da je obdolženi vozil pod vplivom mamil. Zgolj dokaz prisotnosti mamila v urinu obdolženca ne more biti merilo za ocenjevanje zmanjšanja psihofizičnih sposobnosti obdolženca za vožnjo. Znano je namreč, da se mamila (odvisno od vrste, načina rabe, količine, pogostosti jemanja itd.) z urinom izločajo še dolgo časa po zaužitju, torej tudi še po času, ko je njihovo delovanje že izzvenelo. Prisotnost mamila v urinu je lahko le dokaz, da je obdolženi v nekem obdobju zaužil mamilo oziroma mamila, česar pa ni mogoče vedno povezati tudi z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo. Šele prisotnost navedenih mamil v krvi bi bila dokaz, da je bil obdolženi v času odvzema vzorca krvi pod vplivom mamil. Glede na to, da je obdolženi mamila, kot je povedal, zaužil pred štirimi dnevi, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je obdolženi storil očitani prekršek. Izvedenstvo, s pomočjo katerega bi bilo moč ugotoviti, ali je bil obdolženi glede na ugotovljene količine mamil v urinu, tudi pod vplivom le-teh v času, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu, namreč ni bilo odrejeno. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče postopek o prekršku po 3. odstavku 131. čl. ZVCP-1, začet na obdolžilni predlog Policijske postaje z dne 30.7.2008, iz razloga po 5. tč. prvega odstavka 136. čl. ZP-1 ustavilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 2. odst. 147. čl. ZP-1.

Datum zadnje spremembe:

04.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2587/05
• VSL sodba I Cp 2132/2004
• VSC sklep Cp 288/2004