<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 156/2009

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2009:PRP.156.2009
Evidenčna številka:VSK0004021
Datum odločbe:04.06.2009
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:vročanje - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku

Jedro

Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je mati obdolženke ob vročanju vabila na zaslišanje, ki je bilo določeno na dan 31. marca 2009, izkazala s pooblastilom za sprejem pisemske pošiljke, naslovljene na obdolženko. Glede na navedeno je bila pošiljka pravilno vročena. V skladu z določbo drugega odstavka 67. čl. ZP-1 se namreč v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navedbe, da obdolženka ni bila seznanjena z vsebino pisanja, se zato ne upoštevajo.

Izrek

Pritožba obdolžene T.P. se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i

sodba sodišča prve stopnje.

Obdolžena mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolžena T.P. odgovorna za prekršek po določbi d. tč. četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1. Na podlagi navedene zakonske določbe ji je sodišče prve stopnje izreklo globo 950,00 EUR, deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca. Po določbi 112. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ji je v globo vštelo pridržanje na PP dne 25. septembra 2008 od 2.40 do 9.10 ure v znesku 20,00 EUR. Sklenilo je še, da mora obdolžena plačati stroške postopka – sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Proti takšni sodbi je vložil pritožbo obdolženkin zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in napadena sodba v celoti razveljavi ter zadeva vrne v ponovno obravnavo in ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Zagovornik v pritožbi navaja, da je treba iskati vzrok za tako strogo sankcijo v zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, še zlasti v kršitvi samega postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe drugega odstavka 115. čl. ZP-1, ker je izdalo sodbo brez zaslišanja obdolženke. Sodišče bi moralo zaradi odsotnosti obdolženke obravnavo preložiti, saj je iz vročilnice razvidno, da je ni podpisala obdolženka ampak njena mati, ki pa hčere ni obvestila o vsebine pošiljke.

S takšnimi pritožbenimi navedbami obdolženka ne more uspeti. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da se je mati obdolženke ob vročanju vabila na zaslišanje, ki je bilo določeno na dan 31. marca 2009, izkazala s pooblastilom za sprejem pisemske pošiljke, naslovljene na obdolženko. Glede na navedeno je bila pošiljka pravilno vročena. V skladu z določbo drugega odstavka 67. čl. ZP-1 se namreč v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navedbe, da obdolženka ni bila seznanjena z vsebino pisanja, se zato ne upoštevajo. Poleg tega je treba še povedati, da je bilo navedeno vabilo vročeno več kot mesec dni pred datumom, ki je bil določen za zaslišanje. Obdolženka je imela tako dovolj časa, da predlaga preložitev zaslišanja, pa tega ni storila. Tudi sicer pritožba nima nobene konkretne navedbe, ki bi lahko privedla do drugačne odločitve. Obdolžilni predlog predlagateljice postopka namreč temelji na neposrednih ugotovitvah policistov, ki sta vodila postopek z obdolženko na kraju kršitve, pa tudi na vsebini zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, iz katerega je razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, da se je obdolženka z rezultatom preizkusa strinjala ter da je zapisnik o preizkusu podpisala brez pripomb. Zato višje sodišče nima nikakršnih pomislekov glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila očitani prekršek in da je zanj tudi odgovorna.

Tudi glede izrečenih sankcij obdolženki, višje sodišče ugotavlja, da so le-te izrečene na spodnji meji predpisanih za očitani prekršek. Ker pritožba s tem v zvezi nima upoštevnih navedb (te, ki jih pritožnica navaja, se pri odločanju v pritožbi, v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1, ne upoštevajo, ker so prepozne), višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo. Ob tem le pripominja, da obdolženka, glede na svoje gmotne zmožnosti, lahko do izteka roka za plačilo globe sodišču predlaga, da globo plača v obrokih. Kot pa jo je že poučilo sodišče prve stopnje, lahko tudi predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, če zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe ne more plačati.

Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker obdolženka s pritožbo ni uspela, mora v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 plačati za stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki se odmeri po tarifnih številkah 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).


Zveza:

ZP-1 člen 67, 67/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.09.2009

Opombe:

P2RvYy02MTg4OA==