VSK sodba PRp 47/2009

Jedro

Obdolženi svoj predlog, da mu sodišče v skladu s sedmim odstavkom 26. čl. ZP-1 sankcije odpusti, utemeljuje s tem, da je prekršek storil iz malomarnosti, posledice dejanja pa da ga toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen. Višje sodišče se s takšnim stališčem obdolženca ne strinja. Ni sicer dvoma, da je bil v prometni nesreči obdolženi poškodovan ter da je škoda nastala predvsem na njegovem premoženju. Vendar pa gre za prekršek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je bil storjen z zavestno malomarnostjo, vendar na način, kot ga je opisala priča V.B., ki njegove teže ne zmanjšuje, saj kaže na lahkomiselno in objestno vožnjo in le slučaju gre pripisati, da je pri padcu z motorjem posledice utrpel pretežno le sam obdolženi in ne še kdo drug.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na izrečeno globo s p r e m e n i

tako, da se obdolžencu

izreče

globa 208,65 EUR (dvestoosem eurov in petinšestdeset centov).

Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijanem a nespremenjenem delu p o t r d i

sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni razsodilo, da je obdolženi D.V. odgovoren za prekršek po petem odstavku 30. čl. ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa v višini 250,00 EUR in štiri kazenske točke za prekršek, storjen ob vožnji motornega vozila A kategorije. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da mora obdolženi na podlagi prvega odstavka 144. čl. Zakona o prekrških plačati stroške postopka, in sicer, povprečnino v višini 70,00 EUR in druge stroške postopka v višini 3,60 EUR.

Zoper takšno sodbo je obdolženčeva zagovornica vložila pritožbo zaradi kršitve materialne določbe ZP-1 in zaradi izrečenih sankcij. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni glede izrečene sankcije, upoštevaje v pritožbi navedene okoliščine na strani obdolženega ter mu ob uporabi določb sedmega odstavka 26. čl. ZP-1, odpusti sankcijo.

Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva, razen kolikor bo obrazloženo v nadaljevanju, pravilno ugotovilo, kar pomeni, da je vestno pretehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter dokazno oceno sprejelo v skladu z določbami 133. čl. ZP-1. Obdolženi svoj predlog, da mu sodišče v skladu s sedmim odstavkom 26. čl. ZP-1 sankcije odpusti, utemeljuje s tem, da je prekršek storil iz malomarnosti, posledice dejanja pa da ga toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen. Višje sodišče se s takšnim stališčem obdolženca ne strinja. Ni sicer dvoma, da je bil v prometni nesreči obdolženi poškodovan ter da je škoda nastala predvsem na njegovem premoženju. Vendar pa gre za prekršek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je bil storjen z zavestno malomarnostjo, vendar na način, kot ga je opisala priča V.B., ki njegove teže ne zmanjšuje, saj kaže na lahkomiselno in objestno vožnjo in le slučaju gre pripisati, da je pri padcu z motorjem posledice utrpel pretežno le sam obdolženi in ne še kdo drug.

Sodišče prve stopnje je obdolžencu, kot navaja v obrazložitvi sodbe, sankcije izreklo le za temeljni prekršek po petem odstavku 30. čl. ZVCP-1, čeprav je v prometni nesreči nastala škoda tudi na tujem premoženju. Ker pa se je zoper izpodbijano sodbo pritožil le obdolženi, v takšno odločitev višje sodišče ni posegalo. Pač pa je bilo treba izpodbijano sodbo spremeniti glede odločitve o izrečeni globi. Glede na to, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo globo na podlagi petega odstavka 30. čl. ZVCP-1, je ta določena v (fiksnem) znesku 208,65 EUR, kar sicer v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja tudi sodišče prve stopnje, le da zmotno meni, da zakon določa globo v razponu od najmanj navedenega zneska do zneska, določenega z drugim odstavkom 17. čl. ZP-1(v času prekrška 1.200 eurov). Zato je višje sodišče ob odločanju o obdolženčevi pritožbi sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o globi spremenilo (sedmi odstavek 163. čl. ZP-1) in obdolžencu namesto v izpodbijani sodbi izrečene globe 250,00 EUR izreklo globo v predpisani višini 208,65 EUR.

Ker pritožba obdolženca sicer ni utemeljena, jo je zavrnilo in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča odločeno deloma v obdolženčevo korist, se sodna taksa ne določi (drugi odstavek 147. čl. ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba PRp 257/2015
• Sodba IV Ips 66/2008
• Sodba IV Ips 26/2007