<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 908/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CP.908.99
Evidenčna številka:VSK0000007
Datum odločbe:26.10.1999
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
Institut:ugovor neizpolnjene pogodbe - sočasnost izpolnitve pogodbe

Jedro

Ker je toženka med postopkom postavila ugovor neizpolnitve, bi sodišče moralo ugotoviti tudi pravno relevantna dejstva glede tožnikovih obveznosti iz pogodbe. Če mora po pogodbi istočasno kot se nalaga toženki overitev podpisa na pogodbi, tožnik plačati del kupnine, zahtevek, v katerem tožnik iztožuje zgolj toženkino obveznost, ni v celoti utemeljen.

 

Izrek

Pritožbama obeh pravdnih strank se ugodi, izpodbijana odločba se v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločba o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov, in toženki naložilo, da mora overiti svoj podpis na kupoprodajni pogodbi za dvosobnega stanovanja v P. in tožnikoma izstaviti za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na tem stanovanju ustrezno listino. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki sklenili veljavno kupoprodajno pogodbo, ki je toženka še ni izpolnila. Zavrglo pa je tožbo v delu, s katerim sta tožnika zahtevala od toženke, da izprazni sporno stanovanje, ker je ugotovilo, da je tožba vložena pred zapadlostjo zahtevka.

Zoper to odločbo sta vložili pritožbo obe pravdni stranki.

Tožeča stranka se pritožuje zoper sklep o zavrženju tožbe in zoper odločbo o stroških postopka. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da ima odločba že v osnovi napako, saj je tožba na izraznitev zavržena.

Tožba pa se lahko zavrže le, če se pri predhodnem preizkusu ugotovi, da ni podana katera od procesnih predpostavk za vložitev tožbe.

Izpodbijana odločba se na kaj takega ne sklicuje. Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo, da zahtevek tožnikov v tem delu ni zapadel, očitno je spregledalo določbo 326. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Glede stroškov pa navaja, da iz odločbe ni razvidno, kateri stroški so bili tožeči stranki priznani. Predlaga spremembo odločbe tako, da se njenemu zahtevku, torej tudi zahtevku na izpraznitev stanovanja v celoti ugodi in odloči o vseh stroških, ki naj jih tožena stranka plača tožeči.

Toženec pa je po pooblaščencu vložil zadnji dan pritožbenega roka telegramsko pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge.

Obrazložitev napoveduje v naknadnem roku. Tri dni po odposlanem telegramu je že po poteku pritožbenega roka pooblaščenec toženke poslal še obrazložitev pritožbe, ki je pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je prepozna. Zadnji dan pritožbenega roka pa je pritožbo vložila tudi toženka sama. V tej pritožbi opozarja, da v času sklepanja pogodbe s tožnikom ni bila lastnica stanovanja, ampak le nosilec stanovanjske pravice in da je dejansko prodajala stanovanjsko pravico. Ni vedela, da se to ne da, saj je v časopisu zasledila veliko takšnih oglasov in ker je bila brezposelna in brez kakršnihkoli dohodkov ter v strahu, da bo ostala brez strehe nad glavo, je tudi sama dala oglas. Oglasila sta se tožnika in napisali so pogodbo, v kateri je navedeno, da je ona lastnica stanovanja, kar ni držalo in je na to tudi opozorila prvega tožnika. Ta pa ji je odgovoril, da se pogodbe tako piše. Ko je pogodbo čez nekaj dni pokazala sosedi, jo je ta opozorila, da ne more prodati nekaj, česar nima. Tožnika je poklicala in mu povedala, da odstopa od pogodbe, nakar so sledili številni telefonski klici in grozilna pisma.

Stanovanje je odkupila šele ..., sporna pogodba pa je bila sklenjena ..... Odkup stanovanja je takrat sicer bil že v teku, vendar ona lastnica še ni bila. V pogodbi ni nikjer navedeno, da bo ona stanovanje prodala šele takrat, ko ga bo odkupila od Občine ....

Tožnik, ki je odvetnik, pa je očitno vedel, da toženka stanovanjske pravice ne more prodajati, zato je tako tudi napisal v pogodbi.

Sprašuje se še, zakaj je bilo njeno stanovanje že vpisano v zemljiški knjigi. To je bilo po njenem očitnu zato, da bi se tožniku omogočil tožbeni postopek. Predlaga razveljavitev sodbe in izvedbo vseh dokazov, ki jih je že predlagala, pa jih je prvostopno sodišče zavrnilo kot nepotrebne.

Pritožbeno sodišče je o tej odločbi enkrat že odločilo, in sicer je s sodbo in sklepom z dne .... sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrnilo. V revizijskem postopku pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji tožeče stranke ugodilo, sodbo in sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Po ponovnem obravnavanju pritožbe obeh pravdnih strank je pritožbeno sodišče ocenilo, da niso podani pogoji za spremembo sodbe v smislu prvotne odločitve, temveč je treba sodbo in sklep razveljaviti iz spodaj navedenih razlogov: K pritožbi toženke: Ni sporno, da je v času zapisa kupoprodajne pogodbe (dne 29.8.1992) bil toženkin odkup stanovanja po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona (SZ) šele v teku, saj je stanovanje odkupila šele 30.9.1992. To dejstvo pa je bilo poznano obema pravdnima strankama, predvsem tudi toženki, saj je izhajalo iz njene sfere, zato toženka te okoliščine ne more uveljavljati v svojo korist.

Pogodba, ki jo je podpisala, jo veže. Nikoli je ni izpodbijala, zato so neupoštevne njene pritožbene navedbe, iz katerih bi se dalo razbrati, da uveljavlja zmoto. Očitno pa si poenostavljeno predstavlja, da lahko po sklenitvi pogodbe kar enostransko odstopi od nje, če si premisli. Temeljno pravilo je, da ima vsaka stranka pri dvostranskih pogodbah pravico in dolžnost do spolnitve nasprotnikove in svoje obveznosti, ki jo je prevzela s pogodbo. Ker tudi kršitev določb 122. člena SZ ne pomeni ničnosti pravnega posla, kot je v razlogih revizijske odločbe prepričljivo obrazložilo Vrhovno sodišče, pogodba, ki jo je toženka sklenila s tožnikoma, toženko veže in bi zahtevek tožnikov na overitev podpisa na tej pogodbi in izdajo ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na kupca načeloma bil utemeljen. Vendar je pritožbeno sodišče ugotovilo ob uradnem preizkusu (2. odst. 365. člena ZPP), da je sodišče prve stopnje pri odločanju, ali je ta zahtevek v celoti, tako kot je postavljen utemeljen, spregledalo določbo 122. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po kateri lahko ena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti, če druga stranka noče istočasno izpolnitvi svoje, iz pogodbe ali zakona pa ne izhaja nič drugega.

Toženka se je tekom pravdnega postopka upirala zahtevku tožnikov tudi s trditvami, da tožeča stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe, saj kupnina ni bila plačana, zaradi česar je po njenem mnenju zahtevek nesklepčen. Iz teh njenih trditev se da razbrati, da uveljavlja ugovor iz 122. člena ZOR. Takšen materialnopravni ugovor po 2. odst. 122. člena ZOR vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka.

Če sodišče ugotovi, da je ugovor tožene stranke utemeljen, mu namreč mora ugoditi in deloma zavrniti tožbeni zahtevek tožeče stranke. V takem primeru sodišče ugodi zahtevku tožnika tako, da mu istočasno naloži, da mora izpolniti toženec svojo obveznost takrat, ko izpolni tudi tožnik svojo. V konkretni zadevi sodišče prve stopnje zaradi spregleda določbe 122. člena ZOR dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo. Zato ni zavzelo stališča o tem, ali je ugovor sočasne spolnitve, ki ga je tožeča stranka vsaj smiselno postavila, utemeljen ali ne. Zgolj iz tega razloga je pritožbeno sodišče moralo pritožbi toženke ugoditi in izpodbijano sodbo po 1. odst. 370. člena ZPP razveljaviti ter vrniti zadevo v novo sojenje. Ker je razveljavilo odločbo o glavni stvari, je že iz tega razloga moralo razveljaviti tudi stroškovno odločbo.

Kot je že spredaj obrazloženo, bo sodišče prve stopnje moralo pri ponovnem odločanju o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke oceniti zapadlost kupnine po pogodbi in zatem o zahtevku ponovnoo odločiti.

K pritožbi tožeče stranke: Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožbo, ki se nanaša na izpraznitev stanovanja, zmotno zavrglo, saj je očitno spregledalo določbo 326. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov tudi v tem delu moralo odločbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v novo odločanje, saj bo o izpraznitvenem zahtevku moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti. Pri ponovnem odločanju o stroških postopka pa naj upošteva še navedbe tožeče stranke v pritožbi kot njene nadaljne navedbe v postopku, saj je stroškovna odločba bila razveljavljena že zato, ker je bila razveljavljena odločba o glavni stvari.

Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi člena 166 ZPP.

 


Zveza:

ZOR člen 122.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.04.2015

Opombe:

P2RvYy00ODE0NA==