VSK sodba Cp 824/94

Jedro

Pri ugotavljanju testatorne in sploh poslovne sposobnosti starostnika je treba izhajati med drugim iz predpostavke, da je človek ne glede na starost poslovno sposoben, dokler se dokazno prepričljivo takšna človekova splošna sposobnost ne ovrže. Namreč zaradi staranja so človekove moči in sposobnosti lahko načete, niso pa zaradi tega nujno tako prizadete, da bi se lahko sklepalo na njihovo nesposobnost razumevanja pomena njihovih dejanj, če se to v vsakem konkretnem primeru ne ovrže.

 

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi pobijana sodba sodišča prve stopnje.

O b r a z l o ž i t e v

 

Obrazložitev

S pobijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da naj se razveljavi darilna pogodba med toženko in sedaj pokojno A, s katero je slednja darovala toženki vrt s parc. št. 134/5 k.o. .... Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker je ugotovilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka, da je bila darovalka v času podpisa in overitve darilne pogodbe poslovno sposobna.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da naj se sodba razveljavi. Telegrafsko pritožbo je vložila zadnjega dne pritožbenega roka, to je 10.6.1994, pisno dopolnitev pa 13.6.1994, torej v roku. Naknadno vloženega dodatka k pritožbi z dne 11.7.1994, ki je bil vložen po preteku pritožbenega roka, pa pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, ker je bil prepozen.

V pritožbi navaja tožnica, da se je sodišče oprlo pri odločanju na tri izvedeniška mnenja, ni pa ob tem pojasnilo, zakaj nekatera od teh sprejema, druge pa zavrača. Namreč mnenje izvedenca dr. B je povsem drugačno od mnenj izvedencev dr. C in dr. D. Prav zaradi različnih mnenj je tožnica zaprosila za izvedensko mnenje še dr. E, ki ga je prejela 10.6.1994, to je na dan izteka pritožbenega roka. S tem tudi ugovarja zadnjemu mnenju, ki ji je bil vročen 5.4.1994 in kateremu ni mogla ugovarjati do dneva razpisane obravnave 21.4.1994, katere pa se tožničina pooblaščenka ni mogla udeležiti zaradi udeležbe na kazenskem procesu.

Po mnenju dr. E glede na obstoječe podatke ni mogoče izreči, koliko je bila zapustnica v času podpisa darilne pogodbe psihično integrirana. Zato bi bilo treba v tej smeri izvesti dodatne dokaze, ki bi lahko služili izvedencu za podajo strokovnega mnenja. Tožnica zato predlaga, da naj se pribavi vsa zdravstvena dokumentacija, ki se nanaša na pok. A, torej poleg dokumentacije iz Bolnice in doma upokojencev še iz Zdravstvenega doma. Potrebno bi bilo bolj osvetliti tudi psihofizično stanje A v času njenega bivanja v domu in pred tem, glede česar predlaga zaslišanje dveh prič.

Sodišče se je ob takem stanju oprlo na izpoved priče, ki je imela izkušnje o tem, kako je treba izpovedati v takih primerih. In na izpoved te ključne priče ter na mnenje izvedenca dr. B je sodišče oprlo sodbo. Tej priči pa sodišče ne bi smelo nekritično verjeti, ker kaže, da je med pričo in toženko domač ali vsaj prijateljski odnos, ker je priča šla na overitev podpisa pogodbe zgolj na usten predlog, podan na njenem domu in ker predstavlja parcela vrt in ne zemljišče na griču ali hribu. Tudi je neverjetno, da bi se darovateljičino stanje od 5.1.1982, ko ni bila sposobna za overitev podpisa, bistveno spremenilo na boljše 8.1.1982. Razlog za motiv darilne pogodbe je sodišče našlo v mnenju izvedenca B. Ta pogodba ne odraža logičnosti, pač pa vse okolnosti kažejo na to, da je toženka izkoristila slabo stanje darovalke in jo pripravila do podpisa pogodbe, s tem da jo je iz Doma odpeljala za nekaj dni k sebi na dom. Ob popolni psihični in fizični izčrpanosti se A ni mogla zavedati pomena sklenjene pogodbe in če bi se, bi to povedala tožnici. Zaradi vsega navedenega je prepričana, da A v času podpisa darilne pogodbe ni bila poslovno sposobna.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v dopolnjenem dokaznem postopku izvedlo vse razpoložljive dokaze, z njimi pojasnilo vse odločilne okoliščine spora in je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno odločilo. Izvedene dokaze je ocenilo kritično in posamično ter v medsebojni povezavi, torej življenjsko in pravno logično kot to nalaga 8. člen ZPP. Enaka ocena velja tudi za presojo pribavljenih izvedeniških mnenj ter ne drži pritožbena trditev, da razlogi pobijane sodbe o teh dokazih niso jasni. Zaradi delno nasprotujočih si mnenj izvedenca dr. B in dr. C je sodišče prve stopnje postavilo še tretjega izvedenca - dr. D, ki je upošteval poleg do tedaj ugovoljenih okolnosti, razvidnih iz pisne dokumentacije in izpovedi prič, tudi do tedaj pribavljeni mnenji obeh izvedencev. Na tak način so bile okolnosti, ki so bile pomembne za oceno darovalkinega zdravstvenega stanja, ki je bilo podlaga tudi za presojo njene poslovne sposobnosti v času zapisa darilne pogodbe in njene overitve (4.11.1981 oz. 8.1.1982) tudi iz gledišča zdravstvene stroke sprejemljivo pojasnjene. V spisu so podatki o darovalkinem zdravstvenem stanju od septembra 1981 dalje pa do njene smrti 18.1.1982, v kateri čas spada tudi sklenitev sporne darilne pogodbe.

Kar je bilo pomembno v zvezi z darovalkinim zdravstvenim stanjem v tem času za presojo njenega duševnega stanja novembra 1981 in januarja 1982, je gotovo izhajalo iz njene zdravstvene dokumentacije, ki je datirala od septembra 1981 dalje in ki je bila na razpolago in ki je tudi ustrezno popolna, ker je bila dopolnjena med drugim tudi z darovalkinim 3-tedenskim zdravljenjem v bolnici. Čas darovalkinega zdravstvenega stanja in duševnih sposobnosti, ki je bil odločilnega pomena za presojo splošnih darovalkinih sposobnosti, pa je gotovo in tudi zadostno v razdobju od septembra 1981 pa do njene smrti ter zato ni potrebno pribavljati še morebitne druge darovalkine dokumentacije zdravstvenega značaja kot se predlaga v pritožbi, še posebej, ker pritožba v zvezi s takim predlogom ni konkretizirala nobene trditve, ki bi lahko predstavljala okolnost odločilnega pomena. Pritožbeni predlog za dopolnitev postopka v tej smeri ocenjuje pritožbeno sodišče zato za neutemeljen. Enakega značaja je tudi pritožbeni predlog, da naj se zaslišita še dve nadaljnji priči, ki poznata razmere darovalkinega življenja predvsem v času preden je odšla v dom (to je pred septembrom 1981).

Neutemeljeni so tudi očitki, uperjeni zoper izpoved priče in sodne uradnice. Ta je življenjsko prepričljivo pojasnila okolnosti v zvezi z dvakratnim prihodom v bolnico zaradi overitve darovalkinega podpisa na pogodbi. Že njeno postopanje, ko je overitev opravila šele drugič, zaradi upoštevanja darovalkinega stanja, kaže na pričino strokovno korektno delo. Drugačne pritožbene trditve so brez podlage.

Vpliv splošne arterioskleroze na človekove duševne zmožnosti je izvedenec dr. D strokovno pojasnil in je njegovo mnenje o tem tudi za konkreten primer sprejemljivo, še posebej, ker je v celoti skladno z mnenjem izvedenca dr. B. Drugačno pritožbeno naziranje ni podkrepljeno s trditvami, ki naj bi izhajale iz mnenja dr. E ter je gotovo izhajati iz stališča, da je človek ne glede na starost poslovno sposoben, dokler se dokazno prepričljivo takšna splošna človekova sposobnost ne ovrže. Končno pa je potrebno pri presoji spora izhajati tudi iz značaja darilne pogodbe, ki je zaradi svoje narave lahko umeven posel tudi za ljudi, katerih splošne moči oziroma sposobnosti so zaradi starostnih pojavov sicer načete, niso pa toliko prizadete, da bi ne bile sposobne razumevanja pomena svojih dejanj.

Splošno pa je tudi znano, da ljudje praviloma umirajo zaradi opešanja fizičnih in ne duševnih moči (v tem primeru je A umrla zaradi popuščanja srčne mišice - podatki popisa bolezni).

Ugotovljeno dejansko stanje je tudi po presoji pritožbenega sodišča nudilo zanesljivo podlago za zaključek, da v danem primeru niso bili dokazani elementi, zaradi katerih bi bila sporna pogodba lahko izpodbojna. Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožničin tožbeni zahtevek neutemeljen. Ker na podlagi povedanega pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani v pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi, samo pa ni ugotovilo kakšnih uradoma upoštevnih kršitev, je neutemeljeno pritožbo tožnice zavrnilo in pobijano sodbo potrdilo (člen 368 ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009