<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba Cp 811/93

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1993:CP.811.93
Evidenčna številka:VSK00268
Datum odločbe:10.11.1993
Področje:stanovanjsko pravo
Institut:prenehanje stanovanjskega razmerja - odpravnina

Jedro

Pravice do odpravnine po 1. odstavku 126. člena SZ nima bivši imetnik stanovanjske pravice, ki je prenehal uporabljati stanovanje zaradi stalne izselitve iz Republike Slovenije. Namreč zaradi take izselitve mu je prenehalo stanovanjsko razmerje po 1. odstavku 19. člena ZSR v zvezi z 2. odstavkom 159. člena SZ ter bi bili podani pogoji za izpraznitveno tožbo, če se ne bi sam izselil.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi ter se pobijana sodba spremeni tako, da se tožničin tožbeni zahtevek (da ji je toženka dolžna plačati 422.503,00 SIT z obrestmi) v celoti zavrne.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka prve stopnje 8.448,00 SIT in stroške pritožbenega postopka 8.448,00 SIT, vse v 15 dneh.

 

Obrazložitev

S pobijano sodbo je sodišče prve stopnje tudi drugič odločilo enako kot prvič ter je po ugotovitvi, da gre tožnici kot prejšnji imetnici stanovanjske pravice, ki je izpraznila stanovanje, nadomestilo v višini 30% vrednosti izpraznjenega stanovanja, naložilo toženi stranki, da ji mora plačati 422.503,00 SIT z obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da naj se sodba spremeni. Po njenem mnenju je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo člen 126/3 v zvezi s 147. in 148. členom Stanovanjskega zakona, ugotovilo pa tudi ni vseh odločilnih okoliščin. Namreč ni pomembno le, ali tožnica ima nepremičnine v BIH ali ne, pač pa tudi ali ima pravico skleniti najemno pogodbo glede na to, da se je trajno izselila iz Republike Slovenije. Odselila pa se je v času šestmesečnega roka iz 1. odstavka 147. člena Stanovanjskega zakona. V takem primeru pa je po 58. členu ZSR stanovanjsko razmerje prenehalo in zaradi tega je toženka lahko odklonila sklenitev najemne pogodbe.

Tožnica je zaradi odselitve v BIH prenehala uporabljati sporno stanovanje. Tudi ni pridobila slovenskega državljanstva. Potrdilo, da nima nepremičnin, je vprašljivo, ker je bilo izdano v neobstoječi državi. Ker sodba nima razlogov o vseh odločilnih okoliščinah, je tudi ni mogoče preizkusiti.

Pritožba je utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča pobijana sodba sicer nima procesnopravnih pomanjkljivosti kot ji to očita toženkina pritožba, je pa pritožba utemeljena, ker po oceni pritožbenega sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. Pravico do odpravnine po 1. odstavku 126. člena Stanovanjskega zakona ima le tisti prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki ima v času izselitve iz stanovanja pravico terjati, da lastnik stanovanja z njim sklene najemno pogodbo. Sodišče prve stopnje je v tem primeru ugotovilo, da tožnica nima slovenskega državljanstva, da tu ni zaposlena in da se je odselila v drugo državo (BIH). Izselitev v takih okoliščinah (ko so po nastanku več samostojnih držav na območju bivše Jugoslavije številni državljani drugih republik odšli iz RS v svoje matične republiške države), ki jo pogojujejo zunanji dogodki in ne okoliščine v RS in v njej reševan stanovanjski problem, le na take primere pa se nanaša Stanovanjski zakon (upoštevajoč pri tem tudi dejstvo, da je 126. člen vsebovan v poglavju o lastninjenju - člen 111 in naslednji) pa ne dopušča priznanje odpravnine po 1. odstavku 126. člena Stanovanjskega zakona. Pravica do odpravnine po 1. odstavku 126. člena SZ gre tako le tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo pravico bivanja v RS in torej tudi pravico do nadaljnje uporabe najemnega stanovanja v RS. Stanovanjski zakon namreč urejuje stanovanjska razmerja v RS in odpravnina po 126. členu je le ena od pravic iz upravičenj bivših imetnikov stnovanjskih pravic oz. najemnikov po tem zakonu. Status ISP je tožnica izgubila z izselitvijo iz Republike Slovenije. Namreč stanovanjsko razmerje ji je prenehalo tudi po sili zakona (o stanovanjskih razmerjih člen 19/1 v zvezi z 2. odstavkom 159. člena SZ: odločitev o izselitvi v tujino za trajno, je pomenilo trajno prenehanje uporabe stanovanja. Podobno kot v primerih izselitve oficirjev bivše Jugoslavije, ki so se umaknili z bivšo armijo). Tako prenehanje stanovanjskega razmerja, pa je po 1. odstavku 148. člena v zvezi s 3. odstavkom 126. člena SZ razlog za odklonitev odpravnine.

Torej po pravilni uporabi materialnega prava na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča v danem primeru priznanja odpravnine po 126. členu Stanovanjskega zakona.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. točke 373. člena ZPP pobijano sodbo spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Ker je v pravdi uspela tožena stranka, ji mora tožnica plačati stroške pritožbenega postopka in sicer toženkine izdatke za pritožbeno takso, za vsako od obeh pritožb dvakrat po 8.448,00 SIT.

Ta odločitev temelji na 2. odstavku 166. in 154. členu ZPP.

 


Zveza:

SZ člen 126, 126/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzUzOA==