<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 674/93

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1993:CP.674.93
Evidenčna številka:VSK00279
Datum odločbe:29.09.1993
Področje:nepravdno pravo
Institut:nujna pot - občasne izredne ovire

Jedro

Čeprav v hudih zimskih razmerah zaradi zametov javna pot ni prevozna, takšen občasen izreden dogodek ne opravičuje potrebe po nujni poti.

 

Izrek

Pritožba predlagateljev postopka se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v gornji nepravdni zadevi. Zavrnilo pa je tudi predlog za dovolitev nujne poti preko parcel št. 976 in 973 k.o. ...

Predlagateljema je naložilo, da sta dolžna povrniti nasprotnima udeležencema 18.442,00 SIT stroškov tega postopka v roku 15 dni.

Zoper ta sklep se pritožujeta predlagatelja postopka po pooblaščencu iz pritožbenega razloga zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi trdita, da je šlo sodišče prve stopnje mimo vseh dokazov in se postavilo na stališče, da nujne poti predlagatelja ne potrebujeta, kar pa ni pravilno. Predlagatelja namreč to nujno pot potrebujeta iz ekonomskega in tudi varnega stališča. Tako je bilo ugotovljeno, da je zahtevana zasilna pot 500 metrov krajša od tiste za katero sodišče meni, da je prav tako dobra za vožnjo. Pri tem se sodišče prve stopnje tudi sklicuje zgolj na zbirno mesto za oddajo mleka, čeprav predlagatelja ne potrebujeta poti zgolj za prevoz mleka ampak tudi za spravilo vseh drugih pridelkov in sta na sporno pot vezana s kompletno kmetijsko dejavnostjo. Predlagatelja menita, da bi sodišče prve stopnje dejansko stanje lahko pravilno ugotovilo le s pomočjo izvedencev kmetijske in cestne stroke. Sicer pa vztrajata, da je tudi z ogledom in s pomočjo prič, sodišče prve stopnje lahko ugotovilo čisto nekaj drugega, kot to, kar navaja v izpodbijanem sklepu.

Zaslišane priče so jasno povedale, da kolovoz po katerem lahko predlagatelja vozita, postane v zimskem času neuporaben, nasprotno pa je sporna zasilna pot uporabna in prevozna tudi v zimskem času, saj na tej poti, zaradi brisanega prostora, ne prihaja do zametov snega.

Pritožnika zato predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje s tem, da se v postopek pritegneta ustrezna izvedenca, ali da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljev v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo. Tako je pravilno ugotovilo, da se predlagatelja ukvarjata predvsem z oddajo mleka, saj sta v postopku to prav onadva trdila in dokazovala.

Pravilno pa je tudi ugotovilo obe okoliščini na katere predlagatelja opirata svoj predlog, in sicer razliko dolžine javne poti napram predlagane nujne poti in prevoznost obeh poti v zimskem času. Tako iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je javna pot, ki jo uporabljata predlagatelja dolga 700 metrov, predlagana nujna pot pa le 200 metrov. Prav tako je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so vozne razmere v zimskem času nekoliko ugodnejše po predlagani nujni poti, kot po javni vaški poti. Kljub tem ugotovitvam pa je povsem pravilno zaključilo, da osnovnih predpostavk za določitev nujne poti v predlagateljevem primeru ni, saj javna vaška pot nudi predlagateljema povsem ustrezno potno zvezo. Petsto metrov daljša pot namreč glede na sodobna vozna sredstva, ne more predstavljati razloga za ustanavljanje nujne poti. Prav tako tudi ne sklicevanje predlagateljev na zimske vremenske razmere, ki so le občasne in v zadnjem času res tudi le izjemne. Ker je torej sodišče prve stopnje materialno pravo povsem pravilno uporabilo, ko je zaključilo, da predlagatelja niti osnovnih predpostavk za določitev nujne poti po 140. členu ZNP nista izkazala, ni bilo nobene potrebe, da bi v postopek pritegnilo še izvedenca cestnoprometne in kmetijske stroke, saj bi tadva izvedenca podala le mnenje o koristi za predlagatelja oz. škodi za nasprotna udeleženca z ustanavljanjem predlagane nujne poti. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov neutemeljeno pritožbo predlagateljev postopka zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 380. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

 


Zveza:

ZNP člen 140, 140.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzAxOA==