VSK sklep Cpg 305/93

Jedro

Stečajni upravitelj ni upravičena oseba, da predlaga izbris hipotek na nepremičninah stečajnega dolžnika, ki je bil prodan kot pravna oseba in glede katerega je bil stečajni postopek ustavljen niti ni sodišče v stečajnem postopku upravičeno odločati o takšnem predlogu.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in predlog za izbris hipotek v korist stečajnega upnika A zavrže.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izbris zastavnih pravic in bremen, ki so vpisana v zemljiški knjigi, v korist več stečajnih upnikov, med drugim tudi v korist stečajnega upnika A na parc. št. 1325 vl. št. 1683 k.o. ..., na parc. št. 1749 vl. št. 4519 k.o. ...,na parc. št. 1425 na vl. št. 1039 k.o. ..., na parc. št. 1436/1 vl. št. 3524 k.o. ..., vse parcele v z.k. vl. št. 76 in 546 k.o. ..., na podlagi zastavne listine z dne 20.12.1990 za znesek 8.203.855,30 SIT s 40 % obrestmi letno.

Zoper ta sklep se pritožuje stečajni upnik A po javnem pravobranilcu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter zaradi nepravilne uporabe procesnih predpisov in predlaga, naj pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da ni nobene zakonske osnove, po kateri bi lahko potem, ko je stečajni postopek glede stečajnega dolžnika ustavljen in se postopek nadaljuje proti stečajni masi, zato da se poplačajo upniki, stečajni upravitelj za dosego interesov tretjih vlagal predloge v smeri prenehanja ločitvenih pravic upnika. Prav tako ni nobene zakonske osnove, da bi sodišče po tem, ko je stečajni postopek proti stečajnemu dolžniku ustavljen, z dodatnim sklepom odločalo o ločitveni pravici, saj to več ne spada v stečajni postopek, ampak kvečjemu v pravdni postopek. Tudi sicer ni pravilno stališče napadenega sklepa, saj po izrecni določbi 5. odstavka 130. člena ZPPSL ostanejo ločitvene pravice v veljavi po prodaji dolžnika kot pravne osebe. Napadeni sklep je tudi očitno v nasprotju z bistvom zastavne pravice kot ukrepom zavarovanja.

Pritožba stečajnega upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo predmetnega sklepa prekršilo določila 2. odstavka 60. in 130. člena ZPPSL. Na podlagi predloga stečajnega upravitelja je odločilo, da se izbrišejo zastavne pravice, vpisane na nepremičninah stečajnega dolžnika v korist stečajnega upnika, potem ko je bil stečajni dolžnik kot pravna oseba prodan in je bil stečajni postopek glede stečajnega dolžnika že ustavljen. Brž ko pa je stečajni postopek ustavljen, to pomeni, da stečajni upravitelj, ki sicer po 2. odstavku 60. člena ZPPSL vodi posle dolžnika in ga zastopa, stečajnega dolžnika, ki je prodan in ima novega lastnika, več ne zastopa. Že iz tega razloga ni upravičen za vlaganje takih predlogov kot ga je vložil v konkretnem primeru in na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. Tudi ni res nobene zakonske podlage kot to pravilno ugotavlja stečajni upnik v pritožbi za izdajo izpodbijanega sklepa v stečajnem postopku, zlasti še, ker je, kot rečeno, stečajni postopek glede stečajnega dolžnika, ki je bil prodan kot pravna oseba, sploh ustavljen v skladu z določilom 1. odstavka 130. člena ZPPSL. Stečajni postopek se nadaljuje le glede stečajne mase, v katero gre tudi kupnina, pridobljena s prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe. Iz obeh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlog stečajnega upravitelja sploh ni dovoljen, zaradi česar tudi sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa. Zato je ob ugoditvi pritožbi stečajnega upnika izpodbijani sklep razveljavilo in predlog stečajnega upravitelja zavrglo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 947/2003
• VSK sodba I Cp 672/2004
• VSL sodba I Cpg 954/99