VSK sodba Cp 368/93

Jedro

Pri odmeri odškodnine za neupravičen pripor sodišče upošteva poleg trajanja pripora tudi druge okolnosti primera, ki vplivajo na velikost duševnih bolečin. Niso pa upoštevane tiste okolnosti, ki so objektivni elementi oškodovančevega ravnanja (npr. spolno nadlegovanje druge ženske, ki je povzročilo razdor med oškodovancem in njegovo ženo).

 

Izrek

Pritožba tožnika se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pobijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik hotel doseči znižanje preživnine, ki jo na podlagi dogovora o dolžnosti in višini preživnine Občinske skupnosti socialnega skrbstva št. ... z dne 5.6.1978 plačuje za svojo mladoletno hči in sicer z zneska 6.030,00 SIT na znesek 3.500,00 SIT mesečno. O pravdnih stroških sodišče ni odločalo, ker jih toženka oziroma njena zakonita zastopnica ni priglasila, tožnika pa je oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je do spremembe okoliščin, ki vplivajo na višino tožnikove preživninske obveznosti nedvomno prišlo, vendar je po ugotovitvah sodišča do spremenjenih okoliščin prišlo tudi na strani zakonite zastopnice mladoletne toženke. Mnenje prvostopenskega sodišča je, da nastale spremembe ne morejo povzročiti spremembe - znižanje sporne preživninske obveznosti.

Zoper tako sodbo se zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje tožnik. Sodišče prve stopnje je s sodbo sicer pravilno ugotovilo, da je prišlo od nastanka preživninske obveznosti tožnika do mladoletne A na tožnikovi strani do takšnih sprememb, ki se zahtevajo za vložitev tožbe na zvišanje ali znižanje preživnine, vendar pa je zaključek sodišča zmoten, kajti tožnik se ni nikoli upiral plačevanju preživnine. Preživnine v znesku 6.030,00 SIT (od marca 1993 so se preživnine spet povišale za 11,5%), pa zaradi nastalih okoliščin ne zmore več plačevati. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da mora tožnikova žena vsak mesec prispevati precejšnji delež k oskrbi brata, ki se nahaja v Domu starejših občanov. Tožnik v pritožbi opozarja sodišče, da sam nima nobenega premoženja v kraju kjer živi, hiša, na kateri je solastnik do 1/2, pa mu ne prinaša nobenih dohodkov. Nesporno je ugotovljeno, da imata toženkina mati in njen mož stanovanjsko hišo in 2 ha zemlje, zato bi bilo potrebno pribaviti tudi podatke o kulturi teh nepremičnin in katastarskem dohodku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi, podrejeno pa da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvi stopnji v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče pobijano sodbo ocenilo s tega vidika in z vidika uradoma upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje raziskalo vse okoliščine spora, da je sprejelo pravilne dejanske ugotovitve in jih tudi pravno pravilno ocenilo. Sodišče sme po predlogu prizadetega znižati preživnino, ki je bila v skladu s 130. členom ZZZDR določena z dogovorom o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine, sklenjene pri Centru za socialno delo, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena (5. odstavek 132. člena ZZZDR). Sodišče mora upoštevati okoliščine, ki obstajajo v trenutku, ko zahtevek obravnava - v konkretnem primeru je to na dan 19.2.1993. Med strankama je nesporna okoliščina, da je na podlagi dogovora o dolžnosti in višini preživnine sklenjenega pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva št. ... z dne 5.6.1978, nastala tožnikova preživninska obveznost do njegove mladoletne hčerke. Ta preživnina se je nato usklajevala z gibanjem življenjskih stroškov in znaša po zadnjem obvestilu o zvišanju preživnine z dne 9.10.1992 6.030,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi dejstvo, na katera tožnik opira svoj zahtevek. Dejstva, da tožnik prejema minimalni osebni dohodek (decembra 1992 je prejel 17.000,00 SIT) in še to neredno, da se je leta 1990 poročil, da se mu je rodila zdaj dvoletna hči ter dejstvo, da tudi njegova žena prejema minimalni dohodek gotovo predstavljajo okoliščine, ki jih ob določitvi sporne preživninske obveznosti ni bilo. Vendar pa je na drugi strani pravilna tudi ugotovitev sodišča, da je do podobnih okoliščin prišlo tudi na strani matere mladoletne toženke. Tudi ona se je leta l979 ponovno poročila, leta 1982 se ji je rodil sin. V letu 1984 je zbolela in se nato invalidsko upokojila. Prejema zelo nizko pokojnino (decembra 1992 je prejela 17.000,00 SIT), ker pa je za delo nesposobna nima nobenih možnosti za dodatni zaslužek. Tudi moževi dohodki so zelo nizki (24.000,00 SIT za december 1992). Sodišče je izvedlo tudi primerjavo premoženjskih razmer med obema družinama.

Temu sledi tudi ugotovitev, da je dohodek, ki ga tožnik ustvari na ženini kmetiji, nedvomno višji kot ga ustvari družina mladoletne toženke z delom na svoji kmetiji. Tožnik živi na 7 ha veliki kmetiji, opremljeni s kmetijsko mehanizacijo in v hlevu imajo 7 glav živine.

Družina mladoletne toženke živi v hiši, ki je dograjena samo deloma.

Materin mož je podedoval 2 ha zemlje, ki pa je pretežno neobdelovalna in zato manj donosna. Obveznost, ki jo ima tožnikova žena do svojega brata, ko mora zanj mesečno prispevati k plačilu za zavodsko oskrbo, pa tudi ne more vplivati na tožnikovo preživninsko obveznost, kajti gre za obveznost, ki jo je tožnikova žena imela še pred letom 1990, ko se je poročila s tožnikom. Sicer pa je to staro breme njegove žene. Prvotno je bila ta obveznost izražena v naravi, kajti ženin brat je imel pravico užitka na hiši, odkar pa je brat v zavodski oskrbi, pa se je ta obveznost spremenila v denarno obveznost s tem, da tožnikova žena prispeva k bratovi oskrbi v Domu za starajše občane. Tudi dejstvo, da v tožnikovi družini živi še sin tožnikove žene iz prvega zakona, ne more vplivati na znižanje tožnikove preživninske obveznosti. Iz 1. odstavka 127. člena ZZZDR izhaja, da očim oziroma mačeha nista dolžna preživljati svoje mladoletne pastorke, če ti imajo roditelja, ki jih lahko preživlja. Sin tožnikove žene pa prejema od svojega očeta preživnino v znesku 6.000,00 SIT, poleg tega pa prejema tudi štipendijo. Prav tako so nesporne ugotovitve sodišča prve stopnje glede potreb mladoletne toženke. Le-ta je v 15 letu starosti, obiskuje 8 razred osnovne šole in bo po končanem obveznem šolanju nadaljevala šolanje na srednji šoli. Izdatki za njeno oskrbo so običajni za dekle njene starosti.

Ker pa ima mladoletna A probleme z zdravjem, ima njena mati, pri kateri živi, tudi dodatne izdatke za zdravila, ki se ne krijejo iz zdravstvenega zavarovanja. Tako opredeljene potrebe mladoletne toženke, sta starša dolžna pokrivati v skladu s svojimi možnostmi in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Možnosti tožnika pa gotovo niso manjše kot pa so možnosti matere mladoletne toženke. Ocena vseh ugotovljenih okoliščin pripelje tako tudi po oceni pritožbenega sodišča do zaključka, da se zaradi spremenjenih razmer obeh staršev mladoletne toženke niso poslabšale preživljalske zmožnosti in razmere tožnika. Zato ni bila podana podlaga po 5. odstavku 132. člena ZZZDR za znižanje toženkine preživnine. Glede na vse povedano, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodba sodišča prve stopnje povsem pravilna in utemeljena ter da v njej niso podane v pritožbi uveljavljene ali uradoma upoštevane kršitve, zato je pritožbeno sodišče v skladu s členom 368 ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 970/2008
• VSL sodba II Cp 30/99
• VSK sodba I Cp 479/2005