VSK sodba Cp 339/93

Jedro

Pri odmeri odškodnine za neupravičen pripor sodišče upošteva poleg trajanja pripora tudi druge okolnosti primera, ki vplivajo na velikost duševnih bolečin. Niso pa upoštevne tiste okolnosti, ki so objektivni elementi oškodovančevega ravnanja (npr. spolno nadlegovanje druge ženske, ki je povzročilo razdor med oškodovancem in njegovo ženo).

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 50.000,00 SIT za nepremoženjsko škodo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti sodbe dalje, za stroške postopka prve stopnje pa 2.961,00 SIT.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka 4.831,00 SIT v 15. dneh.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 80.002,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 80.000,00 SIT od pravnomočnosti sodbe dalje ter od zneska 2,00 SIT od 10.10.1985 dalje ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 13.567,00 SIT v 15. dneh. Višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka in sicer proti delu priznane odškodnine za nepremoženjsko škodo ter zoper sklep o stroških zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe in sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje, podrejeno pa naj zniža prisojeno odškodnino ter naloži tožeči stranki plačilo pritožbenih stroškov oz. da primerno zniža stroške postopka glede na uspeh v pravdi. Pritožbo utemeljuje z ugotovitvijo, da je sodišče pri odločanju o višini odškodnine za nematerialno škodo nekritično sledilo zgolj izpovedi tožnika, ne da bi pri tem zaslišalo vsaj njegovo ženo oz. priskrbelo druge dokaze, ki bi potrjevali njegove navedbe. Na tako nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožnikove duševne bolečine ocenilo previsoko.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v predmetni pravdni zadevi tožbeni zahtevek tožnika za prestane duševne bolečine zaradi neupravičenega pripora po temelju utemeljen. Prav tako pritožbeno sodišče sprejema odločitev prvostopnega sodišča, ki je pri presoji o utemeljenosti višine tožbenega zahtevka zaslišalo tožnika kot stranko, pri čemer ni štelo za potrebno, da priskrbi še druge dokaze.

Tožnik je namreč izpovedal predvsem o okoliščinah subjektivnega značaja, ki se pričakovano pojavljajo pri osumljencih takega kaznivega dejanja, zaradi katerega domnevne storitve je bil v tem primeru priprt. Zato izvajanja še kakšnih drugih dokazov v tej smeri mimo že izvedenih ni bilo potrebno, kar pomeni, da v pritožbi predlagana dopolnitev postopka ni utemeljena.

Vendar pa pritožba upravičeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovljene dejanske okoliščine materialnopravno delno zmotno ocenilo in zato priznalo previsoko odškodnino zaradi neupravičenega pripora. Ocenjujoč vse ugotovljene okoliščine primera ocenjuje pritožbeno sodišče, da je v skladu z določilom 545. člena ZKP (ki se uporablja v skladu s 4. členom Ustavnega zakona RS - Ur. l. št. 1/91) v tej zadevi utemeljena odškodnina za neupravičen pripor v višini 50.000,00 SIT. S to odškodnino je ustrezno ovrednoten obseg tožnikove škode, ki je v razmerju do njegove žene ne toliko odraz dejstva pripora kot pa posledica objektivno ugotovljenega poteka samega dejanja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in znižalo odškodnino za neupravičen pripor na 50.000,00 SIT z obrestmi, medtem ko je višji tožbeni zahtevek zavrnilo. Ta odločitev temelji na 4. točki 373. člena ZPP.

Ker je pritožbeno sodišče sodbo delno spremenilo je moralo odločiti o stroških vsega postopka (2. odstavek 166. člena ZPP). Zaradi spremenjene sodbe se je spremenil tudi uspeh pravdnih strank v postopku, ki ga pritožbeno sodišče ocenjuje v razmerju 36 proti 64 v korist tožene stranke. Upoštevajoč na prvi stopnji odmerjene pravdne stroške gre tožniku 13.284,00 SIT, toženki pa 10.323,00 SIT in je tako toženka dolžna plačati tožniku 2.961,00 SIT stroškov prve stopnje. Dalje pa je tožnik dolžan plačati toženki stroške pritožbenega postopka 4.831,oo SIT (pritožba 80 točk X 60,00 SIT, 31,00 SIT poštnine).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 714/95
• VSL sodba II Cp 2242/2006
• VDSS Sodba Psp 337/2019