VSK sodba Cp 503/93

Jedro

Če je lastnik dolžan prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice omogočiti nakup drugega primernega stanovanja po 2. odstavku 129. člena SZ, se pojem primernosti po 5. členu SZ presoja v izvršilnem postopku.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, izpodbijana sodba se zato na pritožbo tožene stranke in po uradni dolžnosti spremeni tako, da se pravilno glasi: Tožena stranka je dolžna tožnici, ki je prejšnja imetnica stanovanjske pravice na stanovanju v X v izmeri 72,03 m2, ki obsega tri sobe, kuhinjo, kopalnico in hodnik, omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji določenimi v osmem poglavju Stanovanjskega zakona v petnajstih dneh.

Sicer se pritožba tožene stranke v ostalem delu kot neutemeljena zavrne.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna prodati stanovanje v stanovanjski hiši v X ker je ugotovilo, da je stanovanjska hiša, v kateri je sporno stanovanje, po zazidalnem načrtu predvidena za rušenje. Ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku in zato toženi stranki naložilo, da je dolžna prodati tožeči stranki drugo primerno stanovanje najmanj v izmeri 72,03 m2, ki obsega tri sobe, kuhinjo, kopalnico in hodnik, po ceni in pod pogoji določenimi v osmem poglavju Stanovanjskega zakona, to je lastninjenja in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš ter upoštevaje ugodnosti 119. člena istega zakona in po vrednosti točke na dan 5.5.1992, to je po 99,37 SIT. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna zagotoviti nakup primernega stanovanja in ga prodati v roku petnajst dni. Glede stroškov postopka je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Zoper to sodbo je vložila pritožbo tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi zatrjuje, da je izrek izpodbijane sodbe nedoločen, saj v njem ni opredeljen predmet prodaje, zato meni, da je sodba neizvršljiva. Sicer pa zatrjuje, da tudi obveznost tožene stranke še ni zapadla. Zlasti pa napada odločitev sodišča prve stopnje v delu, kjer ji je naložena prodaja po vrednosti točke na dan 5.5.1992, saj meni da s takšno odločitvijo sodišče favorizira tožečo stranko. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi tudi v ugodilnem delu za tožečo stranko ter zavrne podrejeni tožbeni zahtevek, pri obračunu stroškov pa upošteva popolen uspeh tožene stranke.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo delno res zmotno uporabilo. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno odločilo, da je tožena stranka dolžna omogočiti tožnici nakup drugega primernega stanovanja po vrednosti točke na dan 5.5.1992. Ker je z izpodbijano sodbo zgolj toženi stranki naloženo, da je dolžna šele omogočiti tožeči stranki nakup drugega primernega stanovanja, se bo cena, sicer upoštevaje določbe osmega poglavja stanovanjskega zakona šele oblikovala, ko bo pogodba sklenjena. V tem delu je zato pritožbeno sodišče moralo na pritožbo tožene stranke izrek izpodbijane sodbe spremeniti. Pravtako pa je moralo spremeniti izrek te sodbe tudi po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravni standard drugega primernega stanovanja napačno razlagalo, ko je to stanovanje enačilo s sedanjim tožničinim stanovanjem. Pojem primernega stanovanja opredeljuje Stanovanjski zakon sedaj drugače, kot je bil pojem opredeljen v Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Po 5. členu Stanovanjskega zakona se za primerno stanovanje šteje tisto stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih protorov in predsobe, še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika, oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, če živijo z lastnikom, oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo v tem smislu spremenilo po 4. točki 373. člena ZPP. V ostalem delu pa je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ustreznost drugega ponujenega primernega stanovanja se bo namreč presojala v izvršilnem postopku, zato je izrek dovolj določen že z elementi, ki so navedeni v konkretnem izreku. Izvajanja pritožbe, da takšen izrek ni izvršljiv, so zato neutemeljena. Sploh pa so zmotna izvajanja pritožbe, da zahtevek tožnice še ni zapadal, saj po 2. odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona tožnica lahko le v dveh letih po uveljavitvi tega Stanovanjskega zakona uveljavlja pravico do nakupa drugega primernega stanovanja.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 482/99
• VSL sodba I Cp 18/2000
• sodba U 436/2006