VSK sklep Kp 175/93

Jedro

Nesporazum med zasebnim tožilcem in njegovim pooblaščencem o času začetka glavne obravnave, na katero nista pravočasno pristopila, in predvidljive težave v prometu, ni moč šteti med opravičene vzroke, ki bi nudili podlago za vrnitev v prejšnje stanje.

 

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebnega tožilca se kot neutemeljena zavrne.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 286. člena ZKP kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 2. odstavku 106. člena KZS proti obdolžencu ustavilo. Na podlagi l. odstavka 98. člena ZKP je odločilo, da je zasebni tožilec dolžan obdolžencu povrniti njegove potrebne izdatke ter nagrado in potrebne izdatke zagovornika, sodišču pa plačati povprečnino odmerjeno na 5.000,00 SIT. Pooblaščenec zasebnega tožilca je podal prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa ji sodišče prve stopnje ni ugodilo.

Zoper sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi prošnje za vrnitev v prejšnje stanje se pritožuje pooblaščenec zasebnega tožilca.

Prizivnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec zasebnega tožilca ne more biti uspešen, ko izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je sklicujoč se na 286. člen ZKP, kazenski postopek proti obdolžencu za kaznivo dejanje razžalitve po 2. odstavku 106. člena KZS ustavilo. Zasebni tožilec in njegov pooblaščenec, dasiravno sta bila dne 10.2.1993 obveščena o preložitvi glavne obravnave na dan 8.3.1993 ob 8.00 uri in tudi seznanjena s tem, kakšne posledice utegne imeti njun izostanek, na glavno obravnavo nista pristopila. Ker izostanka nista pravočasno opravičila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo. Pri tem je odločitev o stroških resda napačno oprlo na določilo 1. odstavka 98. člena ZKP, pravilna bi bila namreč uporaba 3. odstavka 99. člena istega zakona, vendar pa pritožbeno sodišče v tem obsegu v spodbijani sklep ni moglo poseči, saj lahko po uradni dolžnosti, v luči 4. odstavka 397. člena ZKP, upošteva le vprašanja, ki zadevajo funkcionalno pristojnost sodišča. Ta pa v obravnavanem primeru ni bila kršena.

Tudi kolikor pritožnik graja negativno odločitev o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, mu ni mogoče pritrditi. Po 2. odstavku 58. člena ZKP dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje zasebnemu tožilcu, ki iz opravičenega vzroka ni mogel priti na glavno obravnavo, če v osmih dneh po prenehanju ovire poda prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje.

Nesporazum med zasebnim tožilcem in njegovim pooblaščencem o času začetka glavne obravnave in predvidljive težave v prometu, ni moč šteti med opravičene vzroke in zatorej take, ki bi nudili podlago za vrnitev v prejšnje stanje. Kot je razvidno iz uradnih zaznamkov pristojne delavke sodišča, je petnajst minut preden naj bi se glavna obravnava začela, po telefonu poklical pooblaščenec zasebnega tožilca in se zanimal kdaj glavna obravnava bo, pri tem pa ni omenil, da ima kakršnekoli težave z avtomobilom. Tudi ni povedal, da bo morebiti zamudil in prosil sodišče, naj z začetkom glavne obravnave zato nekoliko počaka. Zasebni tožilec, ki je že po razglasitvi sklepa o ustavitvi postopka povpraševal o uri pričetka glavne obravnave, očitno temu ob naznanitvi odločitve o preložitvi glavne obravnave ni posvetil dolžne pozornosti in zato spregledal uro, ki je bila določena. Pri ugotovljenih dejstvih se izkaže, da je nastal tak procesni položaj, ki si ga ni moč razlagati v škodo obdolžencu, pač pa mora posledice nositi tisti, ki je procesno dejanje opustil.

Pristaviti je še, da odločitvi, ki ju je storilo prvostopenjsko sodišče, ne vsebujeta vrednostne ocene o obdolženčevem ravnanju, saj sta bili sprejeti zgolj zato, ker so nastopile navedene procesne predpostavke. Zato tudi pritožnikovo razglabljanje o tem, da je tak zaključek kazenskega postopka nepravičen, ob nespornem dejstvu, da je za zasebnega tožilca boleč, ne more pripeljati do drugačne odločitve.

Upoštevaje navedene razloge je bilo potrebno po 3. odstavku 397. člena ZKP pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrniti.

Sklicevanje na določila ZKP, ki je v naš pravni red sprejet predpis iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št.

1/91/I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep Cpg 289/93
• VSL sklep I Cp 533/95
• VDS Sklep Pdp 747/99