<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep I Cp 1597/05

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.1597.05
Evidenčna številka:VSK03160
Datum odločbe:05.12.2006
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:predlog za vpis lastninske pravice - pravica uporabe

Jedro

Samo dejstvo, da je bila predlagateljica vpisana le kot imetnica pravice brezplačnega uživanja in posesti ne pomeni, da ni imela pravice uporabe.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, r a z v e l j a v i t a se :

* sklep z dne 20.4.2005 v delu, s katerim je bil zavrnjen predlog za vpis lastninske pravice

* pobijani sklep

in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o tem delu predloga.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa pri parcelni št. 779/1 in 779/2 k.o. O. in ponoven vpis plombe.

 

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice proti sklepu zemljiškoknjižne referentke z dne 20.4.2005 in ta sklep potrdilo.

Proti temu sklepu se pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. Sklicuje se na kupno pogodbo med F.S. in S. ter O.K. iz katere, po njenem mnenju nedvomno izhaja, da je bila predmet nakupa celotna nepremičnina, tudi zemljišči s parc. št. 779/1 in 779/2 k.o. O. na katerih ji je bila priznana pravica posesti in brezplačnega uživanja in sicer z odločbo, vloženo v zbirko listin. Vseh letih od nakupa predmetne nepremičnine so bili naročani zemljiškoknjižni izpiski, za katere velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Pod št. je bil naročen in izdelan zemljiškoknjižni izpisek za vložek 79 k.o. O. iz katerega izhaja, da je celotna nepremičnina v družbeni lastnini, na njej pa ima pravico uporabe O.K.. Podlaga za vpis pravice posesti in brezplačnega uživanja je bil Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih parcel (Ur. l. FLRJ št. 52/58), katerega namen je bil nacionalizacija in vzpostavitev družbene lastnine torej je podlaga za vzpostavitev lastninske pravice za tistega, ki ima pravico posesti in brezplačnega uživanja po zakonu, ki ga v današnjem času ni več možno izvajati torej tudi ni možno, da bi z odločbo organ, ki ne obstaja več, to je S. občine K., prenesla to zemljišče na drugega koristnika. M.K. je v postopku prodaje tega zemljišča pridobila potrdilo, s katerim je M.K. izjavila, da ne uveljavlja predkupne pravice na nepremičnini pri zemljiščih parc. št. 779/1 in 779/2 k.o. O., katere lastnica je M.K., s čimer ji je bilo posredno priznano, da gre za lastninsko pravico M.K.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v pobijanem delu odpravi in samo odloči o zadevi ter dovoli vknjižbo lastninske pravice pri parcelah št. 779/1 in 779/2 k.o. O., podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pri parcelah št. 779/1 in 779/2 k.o. O. zavrnilo predlagani vpis, ker je ugotovilo, da ima predlagateljica na teh parcelah le pravico posesti in brezplačnega uživanja do takrat, dokler ne bodo z odločbo Skupščine občine K. prenesene na drugega koristnika, in ne pravice uporabe. Iz istih razlogov je bil zavrnjen ugovor predlagateljice. Po mnenju pritožbenega sodišča so razlogi sklepa materialnopravno zmotni, zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagateljica ni imela takšne pravice uporabe, na katero se nanaša 5. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) je brez pravne podlage. Samo dejstvo, da je bila predlagateljica vpisana le kot imetnica pravice brezplačnega uživanja in posesti ne pomeni, da ni imela pravice uporabe. Kot izhaja iz predlogu priloženih listin, ki jih navaja tudi pritožba, je imela O.K. na podlagi kupoprodajne pogodbe sklenjene s S.F. in S.F. kot prodajalcema dne 15.7.1960 na teh dveh parcelah, ki so bile prejšnjim lastnikom nacionalizirane po Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZGZ – Ur. l. FLRJ št. 52/58 in 3/59) pravico posesti in brezplačnega uživanja po členu 38 in 39 ZNNZGZ, dokler ne izda pristojni organ odločbe o izročitvi te parcele občini ali komu drugemu. Da je bila ta pravica vpisana v zemljiško knjigo je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. V času sklenitve navedene kupoprodajne pogodbe se je po obvezni razlagi 1. odst. 39. člena ZNNZGZ (Ur. l. FRLJ, št. 24/59) pravica uživanja nacionaliziranega zemljišča lahko za plačilo ali brezplačno prenesla na poljubno drugo osebo. Prenos pravice s prodajalcev na kupca je bil torej veljaven. Leta 1968 je stopil v veljavo Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (Ur. l. SFRJ, št. 5/68 in 20/69), ki je izenačil pravni položaj prejšnjih lastnikov zemljišč, ki so bila nacionalizirana do uveljavitve tega zakona (torej na podlagi ZNNZGZ) s tistimi, na katere so prejšnji lastniki do uveljavitve tega zakona prenesli pravico uporabe ali prednostno pravico uporabe. Ta zakon je štel, da so prejšnji lastniki s pravnim poslom, sklenjenim pred uveljavitvijo tega zakona, prenesli pravico uporabe, čeprav je ZNNZGZ to pravico imenoval pravico brezplačnega uživanja. To pravico so imenovali tudi pravica začasne uporabe, saj je imel imetnik te pravice pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga mora po odločbi pristojnega organa izročiti uporabniku. To pomeni, da je lahko uporabljal zemljišče, dokler ni pristojni občinski upravni organ izdal odločbe, s katero je odločil, da se zemljišče izroči občini (ali komu drugemu). Tudi vsi predpisi, uveljavljeni kasneje, so govorili le o pravici uporabe kot o pravici na nacionaliziranih zemljiščih. Dejstvo, da je bila v zemljiški knjigi v korist O.K. še vedno vpisana prvotna pravica posesti in brezplačnega uživanja po členu 38 in 39 ZNNZGZ zato nima take teže, kot mu ga prepisuje prvostopenjsko sodišče. Po drugi strani pa ta vpis kaže, da predlagateljici parceli nista bili odvzeti iz posesti. Ob takem stanju stvari se ponuja zaključek, da je imela pred uveljavitvijo ZLNDL na tej parceli pravico uporabe O.K., kar predlagateljica ves čas zatrjuje. Pri sprejemu tega stališča se je pritožbeno sodišče oprlo tudi na odločbo Ustavnega sodišča Up-403/01-10 z dne 12.12.2002.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo drugih pogojev za dovolitev vpisa. Dejansko stanje je ostalo tako nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je mora zato pritožbi ugoditi, razveljaviti izpodbijani sklep v celoti in sklep zemljiškoknjižne referentke v delu s katerim je bil predlog za vpis zavrnjen in v tem delu vrniti zadevo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje, hkrati pa dovoliti še izbris zaznambe zavrnitve vpisa pri parceli 779/1 in 779/2 in ponoven vpis plombe. V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče upošteva zgoraj navedeno pravno stališče in ugotovi ali so podani vsi pogoji za dovolitev vpisa.

 


Zveza:

ZLNDL člen 5, 5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MTA3Mw==