VSK sodba I Cpg 99/2006

Jedro

Zastaranja sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti pač pa ga sme upoštevati le, če se dolžnik nanj sklicuje.

 

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P. z dne 12.3.2002 v veljavi v 1. in 3. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8-ih dni plačati tožeči stranki glavnico v znesku 1.021.148,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.2.2002 do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 36.250,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.3.2002 dalje. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15-ih dni v znesku 178.060,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2005 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo upoštevalo navedb tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 3.11.2005, ker naj bi bila ta vloga vložena po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo pravno zmotna. V tej pripravljalni vlogi je namreč tožena stranka podala obrazložena ugovora materialnega prava: ugovor zastaranja terjatev tožeče stranke in ugovor nezakonitega obračuna zamudnih obresti. To pa pomeni, da tožena stranka v tej vlogi ni navajala novih dejstev ter tudi ni predlagala izvedbe novih dokazov v smislu 1. odst. 286. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z neupoštevanjem te vloge zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem tudi ni izjasnilo ali so pravdne stranke pri vlaganju materialnopravnih ugovorov omejene z določilom 1. odst. 286. člena ZPP. Zato sodbe v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti. Ker 3. odst. 337. člena ZPP omejuje uveljavljanje zgolj pobota v pritožbi, izhaja, da so drugi materialno pravni ugovori dovoljeni tudi v pritožbenem postopku. Zato sta tudi ugovor zastaranja in ugovor napačne uporabe materialnega prava pri obračunu zamudnih obresti dovoljena tudi v pritožbenem postopku. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo teh ugovorov tožene stranke in se do njih tudi ni opredelilo, ni ugotavljalo pravno relevantnih dejstev in je v posledici tega tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

V odgovoru na pritožbo pa se je tožeča stranka zavzema zato, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo ter tožeči stranki naloži plačilo tudi pritožbenih stroškov.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede vseh bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev v postopku, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Prav ima pritožba, ko opozarja, da sta ugovora zastaranja in ugovor nezakonitega obračuna zamudnih obresti, ki ju je tožena stranka podala šele v vlogi z dne 3.11.2005, torej po prvem naroku za glavno obravnavo materialnopravna ugovora. Ker pa je pravilna presoja utemeljenosti takšnih ugovorov nujno povezana z dejanskimi trditvami ki pa morajo biti podkrepljenimi tudi z dokazi o začetku teka zastaranja, o morebitnih prekinitvah ali pretrganju zastaranja, pa je tožena stranka pri navajanju teh dejstev omejena z določbami 1. odst. 286. člena ZPP. Da je bila tožena stranka ob predložitvi vloge z dne 3.11.2005 prekludirana ni dvoma. Da dejstev, ki jih je v tej vlogi glede zastaranja in pravilnega obračuna zamudnih obresti navedla brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku tudi ne zatrjuje. Tudi to, da zastaranja sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti pač pa ga sme upoštevati le, če se dolžnik nanj sklicuje, je določeno v 3. odst. 335. člena Obligacijskega zakonika (OZ). To pa pomeni, da mora stranka za uspešno uveljavljanje takega ugovora podati tudi dejanske navedbe torej navesti dejstva in predlagati dokaze. Vse to je tožena stranka sicer storila vendar, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v vlogi, ki je bila prepozno vložena, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi prekluzije navedb v tej pripravljalni vlogi ne bo upoštevalo, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. V tem kontekstu tudi trditev, da se sodišče ni izjasnilo ali so pravdne stranke pri vlaganju materialnopravnih ugovorov omejene z določilom 1. odst. 286. člena ZPP ni utemeljena. S tem, ko je sodišče prve stopnje povedalo, da navedb v tej vlogi ni upoštevalo in se pri tem sklicevalo na 286. člen ZPP, je očitno odgovorilo tudi na to vprašanje. Tožena stranka pa ne more biti uspešna tudi z zatrjevanjem „nezakonitega obračuna zamudnih obresti“ oz. napačne uporabe materialnega prava pri obračunu zamudnih obresti. Tudi v tem primeru bi morala podati jasne navedbe, s čim naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo to napačno uporabo materialnega prava. Trditev, da naj bi to predstavljalo dejstvo, da so obračunane po konformni obrestni meri pa ne drži. V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da je šele Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1), ki je pričel veljati 28.6.2003 določil takšno ureditev, po kateri predpisana obrestna mera zamudnih obresti ni več vsebovala revalorizacije. Ker pa se vtoževani obračuni zamudnih obresti nanašajo le na obresti, ki so bile obračunane pred navedenim datumom iz tega razloga s to pritožbeno trditvijo tožena stranka ne more uspeti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. (353.čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1107/2004
• VSL sklep II Cp 1015/2000
• VDS sodba Pdp 796/2001