<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba in sklep Cpg 132/2007

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2008:CPG.132.2007
Evidenčna številka:VSK03169
Datum odločbe:09.01.2008
Področje:civilno procesno pravo
Institut:pobot - nasprotni dokaz - zaslišanje prič

Jedro

Dokazno breme, da je toženec tožniku plačal tudi 490.000,00 SIT je res na tožencu, vendar pa je toženec za te svoje trditve ponudil dokaze. Ne glede na to, da toženec na glavno obravnavo, na kateri naj bi se ti dokazi izvajali, ni prišel in zato ni mogel biti zaslišan sam kot stranka postopka, pa ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da prič, ki so bile predlagane glede tega, da so bili položeni pri tožeči stranki posamezni zneski v skupni višini 490.000,00 SIT ni zaslišalo, ker naj bi se taka plačila dala dokazovati le z listinskimi dokazi. Takih dokaznih pravil pravdni postopek ne pozna, je pa ta kršitev vsekakor lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

 

Izrek

r a z s o d i l o i n s k l e n i l o :

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izreku pod tč. 1 v delu, v katerem se ugotovi, da obstaja vtoževana terjatev tožeče stranke tudi v višini 2.044,73 EUR (to je 490.000,00 SIT) in 3. točki v delu, v katerem je ugodeno tudi tožbenemu zahtevku za znesek 2.044,73 EUR (to je 490.000,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 14.10.2005 dalje do 31.12.2006 in zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 490.000,00 SIT od 14.10.2005 dalje do 31.12.2006 ter zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.044,73 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila, in v izreku o pravdnih stroških r a z v e l j a v i ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Sicer se pritožba tožene stranke zavrne in v nerazveljavljenem a pobijanem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja vtoževana terjatev tožeče stranke v višini 3.456,22 EUR (828.250,00 SIT), nato ugotovilo, da ne obstaja v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke v višini 2.407,78 EUR (577.000,00 SIT) in zato pobotni ugovor zavrnilo, nakar je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.456,22 EUR, zakonite zamudne obresti od zneska 828.250,00 SIT od 14.10.2005 (od vložitve tožbe) dalje, do 31.12.2006, zakonite zamudne obresti od zneska 3.456,22 EUR pa od 1.1.2007 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 717,78 EUR v roku 15-dni, (v primeru zamude od 16. dne dalje) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svoji pooblaščenki odvetnici S.J. iz V. in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. V pritožbi predvsem navaja, da od pogodbenih strank ni mogoče zahtevati, da medsebojne terjatve pobotajo, ampak se lahko sporazumejo tako kot sta se v konkretnem primeru sporazumeli pravdni stranki, to je da sta se dogovorili za vračilo dolga in hkrati za tekoče plačilo naknadno opravljenih storitev. Sicer pa je sodišče prve stopnje prekršilo tudi določilo 8. čl. ZPP, ker ni zaslišalo prič, ki jih je toženec predlagal glede tega, da je izročil tožnici denarne zneske v skupni višini 490.000,00 SIT. Nepravilno je stališče sodišča, da bi morala tožena stranka dejstvo, da je izvršila plačilo v korist tožnika, dokazovati z listinskimi dokazi, ki pa jih ni predložila, saj je s tem sodišče prve stopnje mimo zakona omejilo dopustna dokazna sredstva. Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je za odločitev glede zaslišanja prič bistveno predhodno zaslišanje tožene stranke kot stranke in ker zaslišanja toženca ni bilo, tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič. Kar pa se tiče v pobot uveljavljanih terjatev pa je sodišče prve stopnje prav tako ugotovilo zmotno dejansko stanje, pri čemer se je oprlo zgolj na izjave zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki pa je na izidu pravde vsekakor zainteresiran.

Pritožba tožene stranke je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je ugotovilo, da ne obstoji nasprotna terjatev tožene stranke v znesku 2.407,78 EUR, to je 577.000,00 SIT glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, v tem delu pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Za to, da terjatev, ki jo je tožena stranka tožeči stranki uveljavlja v pobot, obstaja, dokazno breme seveda bremeni toženca. Toženec pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni ponudil za obstoj nasprotne terjatve nobenih relevantnih dokazov, kar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. Ni torej utemeljilo svoje sodbe zgolj na izpovedi zakonitega zastopnika tožeče stranke, kar navaja tožena stranka v pritožbi, ampak je svoje zaključke utemeljilo tudi z drugimi okoliščinami. Toženec se tudi ni udeležil glavne obravnave dne 20.2.2007, na kateri ga je sodišče hotelo zaslišati. Vse te okoliščine skupaj pa po mnenju pritožbenega sodišča utemeljujejo pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da toženec svoje v pobot uveljavljane terjatve v znesku 577.000,00 SIT res ni dokazal.

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke tudi v znesku 490.000,00 SIT, to je 2.044,73 EUR in v tem delu tudi ugodilo tožbenemu zahtevku, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. v zvezi z 8. čl. ZPP. Dokazno breme, da je toženec tožniku plačal tudi 490.000,00 SIT je res na tožencu, vendar pa je toženec za te svoje trditve ponudil dokaze. Ne glede na to, da toženec na glavno obravnavo, na kateri naj bi se ti dokazi izvajali, ni prišel in zato ni mogel biti zaslišan sam kot stranka postopka, pa ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da prič, ki so bile predlagane glede tega, da so bili položeni pri tožeči stranki posamezni zneski v skupni višini 490.000,00 SIT ni zaslišalo, ker naj bi se taka plačila dala dokazovati le z listinskimi dokazi. Takih dokaznih pravil pravdni postopek ne pozna, je pa ta kršitev vsekakor lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe v tem delu, to je glede tistega dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na znesek 490.000,00 SIT, za katere toženec trdi, da jih je tožniku že plačal. Zaradi te kršitve je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sicer v delu glede zneska 490.000,00 SIT, to je 2.044,73 EUR ter v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo tako v točki, v kateri je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke tudi v tem znesku, kot v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko za ta znesek. Obenem pa je razveljavilo tudi izrek o pravdnih stroških, ki je odvisen od uspeha v celotnem postopku.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo raziskati vprašanje, ali je toženec tožniku res plačal tudi 490.000,00 SIT v več zneskih in sicer z dokazi, ki jih je toženec pravočasno predlagal.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 165. čl. ZPP.

 


Zveza:

ZPP člen 8, 8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MTA0Mw==