<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cpg 261/2007

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2007:CPG.261.2007
Evidenčna številka:VSK03164
Datum odločbe:28.09.2007
Področje:pomorsko pravo
Institut:zaustavitev ladje

Jedro

Po stališču pritožbenega sodišča to dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve.

 

Izrek

s k l e n i l o :

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih stroškov postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 20.9.2007 za izdajo začasne odredbe z zaustavitvijo ladje M. zaradi zavarovanja terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko L. višini 615.936,00 EUR s pp.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično temu zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za začasno odredbo ugodi, podrejeno pa njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče prve stopnje spregledalo določilo 2. odst. 8. čl. Konvencije, po katerem se lahko zaustavi tudi ladja, ki pluje pod zastavo nečlanice konvencije. Pri tem pa še opozarja, da je kriterij za presojo odločanja zastava pod katero pluje ladja in ne morebitni sedež dolžnika. Sodišče je pri svoji odločitvi spregledalo, da se terjatev zoper ladjo nikakor ne more uveljaviti v Grčiji, pač pa se lahko uveljavlja zgolj v Panami, kjer je ladja vpisana v ladijski register. Spregledalo je, da ima ladja poseben pomorsko-pravni režim (lex specialis), ki je glede statusa dejansko analogen pravnemu režimu, ki velja za nepremičnine. Če se terjatev ne uveljavlja tam, kjer se ladja arestira (to je v Sloveniji), potem se lahko uveljavlja zgolj v Panami pod katero zastavo se ladja vije. Panama pa ni članica Evropske unije. Izvršba na ladjo se ne more uveljavljati v Grčiji, ker tam ni vpisana v ladijski register. Tožnik uveljavlja terjatev zoper ladjo in glede ladje in nikakor ne zoper drugo dolžnikovo premoženje, ki kot se nemalokrat zgodi, sploh ne obstaja, ali pa se prenese na drugo pravno osebo. Zavarovanje svoje terjatve zahteva na ladji in ne na drugih stvareh dolžnika. Sicer pa bi moralo sodišče uporabiti neposredno konvencijo, ki je za tožnika ugodnejša od kot Pomorski zakonik (PZ).

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava zmotno in nepopolno ugotovilo za odločitev relevantno dejansko stanje. V obravnavani zadevi je namreč tožeča stranka predlagala začasno zaustavitev ladje za zavarovanje pomorske terjatve. Stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno za presojo utemeljenosti predlagane začasne odredbe uporabiti določbe Pomorskega zakonika (PZ), ker Panama, katere zastavo ladja M., ni podpisnica Mednarodne konvencije o začasni zaustavitvi morskih ladij iz leta 1952 v nadaljevanju: Konvencija), ni pravilno. Očitno je, da je sodišče prve stopnje pri tej svoji odločitvi spregledalo določila 2. odst. 8. čl. navedene Konvencije, ki določa, da je „ladja, ki pluje pod zastavo države nečlanice, lahko začasno zaustavljena na ozemlju (iurisdikciji) države članice za pomorske terjatve, kakor tudi za vse druge terjatve, za katero pravo države članice omogoča začasno zaustavitev. To pa, po stališču pritožbenega sodišča, dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo – Pomorski zakonik (lex fori) pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve. Zgolj v slednjem primeru, ko gre ta take terjatve, ki so navedene v našem Pomorskem zakoniku, pa ne gre za pomorske terjatve, se tudi pogoji za zaustavitev take ladje presojajo po Pomorskem zakoniku. Ker mora torej sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru presoditi le, ali so izpolnjeni pogoji za zaustavitev ladje M. po Mednarodni konvenciji o začasni zaustavitvi morskih ladij iz leta 1952, ne pa ali so izpolnjeni tudi pogoji po Pomorskem zakoniku, zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe iz razloga, kot ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni bila utemeljena. Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo moralo sodišče prve stopnje presoditi le ali je tožnik s predlagano začasno odredbo izpolnil vse predpostavke za izdajo te glede na določila Mednarodne konvencije o začasni zaustavitvi morskih ladij iz leta 1952 in temu ustrezno odločiti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 355. čl. v zvezi s 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zaradi ponovne odločitve o predlogu, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, pri čemer izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.

 


Zveza:

Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o začasnem zaustavljanju morskih ladij člen 8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MTAzOA==