VSK sodba I Cp 765/2006

Jedro

Toženec je imel sklenjeno najemno pogodbo za službeno stanovanje za določen čas; delovno razmerje mu je prenehalo 4.2.2004; po pogodbi dogovorjen rok za izpraznitev stanovanja je pretekel 4.8.2004, to je, pred vložitvijo tožbe. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, saj izpraznitveni zahtevek tožeče stranke temelji na 111. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni izprazniti garsonjero v pritličju stanovanjskega bloka v K. ter jo prazno od oseb in stvari izročiti tožeči stranki ter tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 22.000,00 SIT.

Proti navedeni sodbi se pritožuje toženec, ki opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo vse njene navedbe in sicer: da poskuša najti drugo stanovanje in je glede tega tudi vložil prošnjo za dodelitev socialnega stanovanja na Občini S.; da je v zvezi s tem kontaktiral s tožečo stranko ter zaprosil za odlog predaje stanovanja za čas, dokler ne dobi nadomestnega stanovanja; da je brez službe in nima nobenih prihodkov, razen socialne pomoči in so mu na občini tudi odobrili subvencijo pri plačilu stanarine; da mu je sodba Delovnega sodišča v K., v kateri ga je zastopal odvetnik D. K., prišla v roke šele po približno pol leta in jo je odvetnik prevzel ne da bi ga o tem obvestil, tako, da so pretekli vsi pritožbeni roki. Naproša, da se mu dodeli toliko časa, da skupaj z občino reši svoj problem.

Pritožba ni utemeljena.

Pravno odločilna dejstva, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in jih pritožnik ne izpodbija, so sledeča: toženec je imel sklenjeno najemno pogodbo za službeno stanovanje za določen čas; delovno razmerje mu je prenehalo 4.2.2004; po pogodbi dogovorjen rok za izpraznitev stanovanja je pretekel 4.8.2004, to je, pred vložitvijo tožbe. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, saj izpraznitveni zahtevek tožeče stranke temelji na 111. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1) in je takemu zahtevku sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo. Pritožbena navedba, da je toženec pri tožeči stranki vložil prošnjo za odlog predaje stanovanja za čas, dokler ne dobi nadomestnega, ne more imeti pravnorelevantnega vpliva na odločitev v tej zadevi, saj je to izključno stvar pravdnih strank samih. Tudi okoliščina, da toženec ni bil s strani svojega pooblaščenca obveščen o sodbi Delovnega sodišča v K., na podlagi katere mu je prenehalo delovno razmerje, nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nesporno ugotovljeno, da je tožencu delovno razmerje prenehalo dne 4.2.2004.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti ni pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev, na katere mora po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni zahteval (1. odstavek 163. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 823/99
• VSL sodba II Cp 1361/93
• VSK sklep Cp 1039/99