VSK sodba I Cp 1772/2005

Jedro

Toženca nastopata kot hipotekarna dolžnika. Zato je bilo treba ugotoviti, kdaj je tožeča stranka poslala regresni zahtevek kreditojemalcu, saj sta v skladu z zastavno pogodbo dolžna dopustiti zgolj poplačilo terjatve, ki je bila zavarovana, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dogovorjene zapadlosti.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta in p o t r d i t a sodba in dopolnilna sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v K. v prvi točki izreka sodbe razsodilo, da sta toženi stranki K. V. in T. V. kot hipotekarna dolžnika (zastavnika) dolžna dopustiti prodajo nepremičnine - stanovanjske stavbe, stoječe na parc. št. 863/5, vpisane v zemljiškoknjižni vložek št. 209 k.o. L., v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v C. in sicer vsak v obsegu njemu lastne 1/2 in poplačila terjatve tožeče stranke A. d.d. K. kot upnika do S. d.o.o., kot dolžnika od glavnice v znesku 17.814,80 EUR (prej 245.137.- ATS) in od obresti po 15 % letni obrestni meri za čas od 27.1.1994 do 7.6.1994 od zneska 48.872.- ATS, za čas od 8.6.1994 do 4.8.1994 od zneska 95.052.- ATS, za čas od 5.8.1994 do 4.7.1995 od zneska 118.142.- ATS, za čas od 5.7.1995 do 31.12.2001 od zneska 175.867.- ATS, od 1.1.2002 za hranilne vloge v protivrednosti EUR vse do dneva plačila v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan plačila, iz kupnine, pridobljene s prodajno zgoraj navedene nepremičnine, vse v roku 15 dni pod izvršbo, s tem, da sta toženi stranki te obveznosti prosti, če zgoraj navedeno terjatev skupaj z obrestmi tožeči stranki v istem roku v celoti plačata. V drugi točki izreka sodbe je sklenilo, da sta toženi stranki dolžni solidarno povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 478.844,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2002 dalje do dneva plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. V tretji točki izreka pa je sklenilo, da sta toženi stranki dolžni tožeči stranki solidarno povrniti še 211.600,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

Na predlog tožeče stranke za popravo sodbe z dne 3.2.2004, je Okrožno sodišče v K. s sklepom z dne 11.2.2004 popravilo izrek sodbe z dne 30.9.2003, tako, da ta glasi:

"1.Toženi stranki stranki K. V. in T. V. sta kot hipotekarna dolžnika (zastavnika) dolžna dopustiti prodajo nepremičnine - stanovanjske stavbe, stoječe na parc. št. 863/5, vpisane v ZK vložek št. 209 k.o. L., v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v C. in sicer vsak v obsegu njemu lastne 1/2 in poplačila terjatve tožeče stranke A. d.d. K. kot upnika do S. d.o.o., kot dolžnika v znesku 17.814,80 EUR (prej 245.137.- ATS) in obresti po 15 % letni obrestni meri za čas od 27.1.1994 do 7.6.1994 od zneska 3.551,76 EUR (prej 48.872.- ATS), za čas od 8.6.1994 do 4.8.1994 od zneska 6.907,70 EUR (prej 95.052.- ATS), za čas od 5.8.1994 do 4.7.1995 od zneska 8.585,71 EUR (prej 118.142.- ATS), za čas od 5.7.1995 do 8.9.1996 od zneska 12.780,75 EUR (prej 175.867.- ATS), od 9.9.1996 po 15% letni obrestni meri vse do dneva plačila v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan plačila, iz kupnine, pridobljene s prodajno zgoraj navedene nepremičnine, vse v roku 15 dni pod izvršbo, s tem, da sta toženi stranki te obveznosti prosti, če zgoraj navedeno terjatev skupaj z obrestmi tožeči stranki v istem roku v celoti plačata na račun št., s sklicevanjem na št.." V drugi točki izreka je sklenilo, da v ostalem delu ostane sodba nespremenjena.

Izven naroka je dne 3.11.2005 sodišče prve stopnje izdalo dopolnilno sodbo, s katero je razsodilo, da se sodba dopolni tako, da se za prvo točko izreka doda druga točka, ki se glasi: "Kar je tožeča stranka zahtevala več, se zavrne. Dosedanji druga in tretja točka pa postaneta tretja in četrta točka.".

Zoper sodbo Okrožnega sodišča v K. z dne 30.9.2003 je tožeča stranka vložila pritožbo. Pritožuje se zoper del, v katerem je bil (smiselno) višji tožbeni zahtevek tožeče stranke glede obresti zavrnjen in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodeno, podrejeno tako, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodeno tako, da bo znesek 48.872.- ATS zamenjan z zneskom 3.551,67 EUR, znesek 95.052.- ATS z zneskom 6.907,70 EUR, znesek 118.142.- ATS z zneskom 8.585,71 EUR, znesek 175.867.- ATS z zneskom 12.780,75 EUR ter hkrati datum 31.12.2001 zamenjan z datumom 8.9.1996 in datum 1.1.2002 zamenjan z datumom 9.9.1996 ter tekst za hranilne vloge v protivrednosti EUR zamenjan s tekstom "po 15 % letni obrestni meri" oz. podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (glede obresti oz. nepriznanih obresti) razveljavi in vrne sodišču v novo sojenje, v prvih dveh primerih pa tožencema naloži, da sta dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške s to pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča druge stopnje dalje do dneva plačila, v roku 15 dni pod izvršbo, v tretjem primeru pa sklene, da so pritožbeni stroški tožeče stranke nadaljnji pravdni stroški.

V obrazložitvi pritožbe navaja, da glede obresti tožbenemu zahtevku ni bilo v celoti ugodeno in sicer niti v zneskovnem delu niti glede višine obrestne mere. Sodišče pa ob navedenem z izpodbijano sodbo ni zavrnilo višjega tožbenega zahtevka tožeče stranke. Sodišče je s tem, ko ni razsodilo o celotnem tožbenem zahtevku, izdalo pa je končno sodbo, kršilo ZPP. Tudi ne vidi razloga, zakaj je sodišče prve stopnje še upoštevalo devizno klavzulo vezano na ATS. Ker je bila pri določitvi glavnice upoštevana devizna klavzula vezana na EUR, bi bilo logično, da je ista devizna klavzula uporabljena tudi glede posameznih zneskov, od katerih tečejo obresti (po sodbi sodišča prve stopnje sicer zmotno od 1.1.2002). Nobenega razloga tudi ni, da obresti tečejo upoštevaje drugačno devizno klavzulo, kot je določena glavnica. Sodišče je za obdobje do 31.12.2001 upoštevalo pogodbeno dogovorjeno 15 % letno obrestno mero, upoštevaje devizno klavzulo, vse v skladu z določbami zastavne pogodbe in v skladu z že zavzetim stališčem Višjega sodišča v Kopru. V zvezi s tem tožeča stranka opozarja na napake v tekstu pod točko 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje, za kar je bil dan predlog za popravo. Sodišče tudi odločitve o nižji kot 15 % obrestni meri ni obrazložilo in je s tem kršilo določbe ZPP. Tudi sicer ni niti dejanskega niti pravnega razloga za nepriznavanje obresti po 15 % letni obrestni meri tudi po 1.1.2002. Pogodbeno so bile obresti določene s 15 % letno obrestno mero, ki je bila v skladu z določbami ZOR. Ni obrazloženo, zakaj od celotnega zneska glavnice (17.814,80 EUR prej 245.137.- ATS) niso priznane obresti od dneva vložitve tožbe dalje, saj je nedvomno terjatev z vložitvijo tožbe zapadla. Tako pa sodišče prve stopnje od dela terjatve, to je razlike med 175.867.- ATS in 245.137.- ATS ni priznalo obresti od dneva vložitve tožbe dalje. Prav zato tožeča stranka meni, da bi bilo potrebno tudi če se sledi že zavzetemu stališču glede zapadlosti v razmerju do zastavnikov, že od dneva vložitve tožbe dalje, to je 9.9.1996, obrestovati celotni znesek 17.814,80 EUR s 15 % letno obrestno mero in tečejo predhodno v izreku sodbe navedene obresti (175.867.- ATS - pravilno 12.780,75 EUR) le do 8.9.1996, od 9.9.1996 dalje pa obresti po 15 % letni obrestni meri na celotno glavnico.

Toženi stranki sta v dogovoru na pritožbo navedli, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena. Menita, da želi tožeča stranka svojo pritožbo toženi stranki obremeniti preko zakonite višine obrestne mere, pa tudi delovati mimo proporcev obrestnih mer v minulem obdobju, pred vložitvijo tožbe in tudi do izdaje sodbe.

Tožeča stranka se je pritožila tudi zoper dopolnilno sodbo z dne 3.11.2005 v delu, v katerem je bilo odločeno, da se zavrne kar je tožeča stranka zahtevala več, in sicer, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodeno, oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču zadevo v novo sojenje, ob tem pa tožencema naloži povrnitev njenih stroškov s pritožbo oz., da so pritožbeni stroški tožeče stranke nadaljnji pravdni stroški. Navaja, da se je že v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v K.z dne 30.9.2003 pod opr. št. P smiselno pritoževala tudi zoper del, kjer je bil višji tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu nanašajočem se na obresti zavrnjen. Prav to je bistvo sedanje dopolnitve sodbe izdane več kot dve leti po prvotni sodbi z dne 30.9.2003. V izogib ponavljanju se tožeča stranka v celoti sklicuje na že podane pritožbene razloge v pritožbi tožeče stranke z dne 10.2.2004, ko se je pritoževala smiselno tudi zoper zavrnilni del. Zavrnitev tožbenega zahtevka v preostalem delu pa ostaja s strani sodišča enako neobrazložena kot v sodbi z dne 30.9.2003.

Pritožbi nista utemeljeni.

Kot je razvidno iz uvodoma navedenega sklepa o popravi sodbe (tožeči stranki je bil vročen 9.3.2004), zoper katerega se ni pritožila nobena od pravdnih strank in je sodba, kot glasi v popravljenem izreku, postala pravnomočna, je sodišče prve stopnje v celoti sledilo predlogu tožeče stranke z dne 4.2.2004 in izrek sodbe popravilo glede pisnih napak, izrek je popravilo tudi glede navedbe vseh zneskov v eurih, ob tem pa je po uradni dolžnosti, ob sicer napačni uporabi določbe 1. odstavka 328. člena ZPP, spremenilo izrek sodbe tudi v delu, ki se nanaša na obresti od zneska 12.585,71 EUR (prej 175.867 ATS). Od navedenega zneska je namreč priznalo obresti po 15% letni obrestni meri za čas od 5.7.1995 do 8.9.1996 (dan vložitve tožbe), enake obresti pa mu je priznalo tudi od 9.9.1996 dalje vse do dneva plačila. Tožeča stranka je pritožbo zoper (še nepopravljeno) sodbo vložila 11.2.2004, pri čemer je grajala sodbo sodišča prve stopnje zaradi navajanja zneskov v avstrijskih šilingih namesto v eurih, pa tudi glede teka obresti, kar pa je, kot je bilo že navedeno, sodišče prve stopnje samo popravilo s sklepom o popravi sodbe. V tej smeri je zato pritožba neutemeljena. Kolikor pa tožeča stranka graja odločitev sodišča prve stopnje glede zneskov, od katerih gredo tožeči stranki vtoževane 15% obresti, pa je treba povedati, da je sodišče prve stopnje zneske, navedene v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, v skladu z napotki v sklepu opr. št. I Cp 789/2002 z dne 13.5.2003, s katerim je višje sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 14.2.2002. Kot je takrat poudarilo višje sodišče, nastopata toženca kot hipotekarna dolžnika. Zato je bilo treba ugotoviti, kdaj je tožeča stranka poslala regresni zahtevek kreditojemalcu, saj sta v skladu z zastavno pogodbo dolžna dopustiti zgolj poplačilo terjatve, ki je bila zavarovana, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dogovorjene zapadlosti. Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, je sodišče ugotavljalo, kdaj so bili regresnemu zavezancu poslani pozivi (opomini) za plačilo posameznih zneskov. Tako je ugotovilo (četrta stran sodbe), da je dne 13.1.1994 tožeča stranka regresnemu zavezancu poslala poziv v zvezi s plačilom zneska 48.872 ATS, s tem, da je regresni zavezanec poziv prejel 18.1.1994, dne 25.5.1994 je poslala poziv za plačilo zneska 95.052 ATS (zneski škod od 1-7 - priloga B12 spisa), ki ga je regresni zavezanec prejel 30.5.1994, dne 27.7.1994 je poslala poziv za plačilo zneska 118.142 ATS (zneski škod od 1-9-priloga B12 spisa), regresni zavezanec priporočene pošiljke ni prevzel, dne 26.6.1995 je poslala poziv za plačilo zneska 175.867 ATS (obsežena vsa do takrat izvedena plačila), regresni zavezanec priporočene pošiljke ni prevzel. Ob tako ugotovljenih dejstvih je sodišče prve stopnje upoštevaje osemdnevni rok iz drugega člena zastavne pogodbe, priznalo tožeči stranki od navedenih zneskov 15% obresti tako, kot je razvidno iz sklepa o popravi izpodbijane sodbe. Glede pritožbenega očitka, da sodišče ni obrazložilo, zakaj od celotnega zneska glavnice (17.814,80 EUR prej 245.137.- ATS) niso priznane obresti od dneva vložitve tožbe dalje, pa je treba povedati, da je sodišče odločalo v mejah postavljenega zahtevka (2. člen ZPP). Glede na navedeno je tudi kasnejša pritožba zoper dopolnilno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje dopolnilo sodbo z dne 30.9.2003, v zvezi s sklepom z dne 11.2.2004, s katero je sodišče razsodilo, da se zavrne, kar je tožeča stranka zahtevala več, neutemeljena, saj so razlogi za zavrnitev višjega zahtevka razvidni iz obrazložitve izpodbijane sodbe in sklepa. Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeni pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sodbo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 864/2000
• VSL sklep III Cp 2631/2004
• VSL sklep II Cpg 1364/99