VSK sodba I Cp 293/2006

Jedro

Sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena ZPP), temveč mora vsaka stranka pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane v celoti v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K. z dne 9.5.1997. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 31.480,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.12.2001 dalje do plačila, v se v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Proti taki sodbi se pritožuje toženka po pooblaščencu. Navaja, da toženka ni bila pravilno vabljena na glavno obravnavo dne 9.11.2001, zaradi česar ji je bilo onemogočeno dokazovati svoje trditve. Po mnenju pritožnice kartica odprtih postavk tožeče stranke ne more biti dokaz, na katerem temelji sodba.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, sodba, izdana v takem postopku, pa se v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena ZPP). Pritožnica s trditvami, da ni bila pravilno vabljena na glavno obravnavo dne 9.11.2001, s čimer ji je bilo onemogočeno dokazovati svoje trditve, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar ta ni podana. Vabilo na glavno obravnavo za dne 9.11.2001 je bilo toženki pravilno vročeno. Kljub temu, da toženka vabila ni osebno prevzela, se po določbi 142. člena ZPP šteje, da je osebna vročitev opravljena pravilno, če naslovnik, kljub obvestilu vročevalca, sodne pošiljke ne prevzame. Iz podatkov v spisu izhaja, da je vročevalec dne 20.10.2001 poskusil vročiti vabilo toženki na njen tedanji naslov I., vendar toženke ni bilo doma, zato je v hišnem predalčniku pustil prvo obvestilo o sodni pošiljki z opozorilom, da naj počaka na svojem domu 22.10.2001 med 9. in 13. uro, ko ji bo vročevalec ponovno prinesel sodno pošiljko. Ker osebna vročitev toženki tudi dne 22.10.2001 ni bila mogoča, kot tudi ne odraslim članom gospodinjstva, hišniku ali sosedu, je v hišnem predalčniku pustil drugo obvestilo o sodni pošiljki, z navodilom in pravnim poukom, da lahko pošiljko prevzame v 15 dneh na pošti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo puščeno drugo obvestilo, torej 22.10.2001. Ker toženka pošiljke ni prevzela v določenem roku, vročitev pa je bila opravljena v skladu z določbami 140. do 142. člena ZPP, so bili izpolnjeni pogoji za fikcijo, da ji je bila sodna pošiljka - vabilo na glavno obravnavo za dne 9.11.2001, osebno vročeno. Ravno tako ne drži pritožbena graja, da je bilo toženki onemogočeno dokazovati svoje trditve, ter da kartica odprtih postavk tožeče stranke ne more biti dokaz na katerem temelji sodba, s čimer pritožnica smiselno uveljavlja kršitev 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Iz tega ustavnega načela res izhaja pravica do kontradiktornega postopka, ki to načelo tudi uokvirja, vendar je potrebno pojasniti, da sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena ZPP), temveč mora vsaka stranka pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze. Kot je pravilno navedeno v izpodbijani sodbi, pritožnica za svoje trditve ni predložila nobenega dokaza, zato ne more uspešno očitati sodišču prve stopnje, da ji je bilo onemogočeno dokazovati svoje trditve. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je izvedlo le tiste dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka, med temi tudi (in ne le kot to trdi pritožnica) kartico odprtih postavk, ki je kot listina dovoljen dokaz in je kot tak lahko bil podlaga prosti dokazni oceni v skladu z 8. členom ZPP.

Na podlagi obrazloženega se izkaže, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, niti ni pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev, na katere mora po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni zahtevala (1. odstavek 163. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 673/2006
• VSK sodba I Cpg 376/2006
• VSC sodba Cp 1275/2007