VSK sodba I Cp 68/2006

Jedro

Tožeča stranka ni zatrjevala niti dokazovala kakršnekoli druge podlage, razen že omenjenega identifikacijskega potrdila, za obstoj lastninske pravice na navedeni parceli, zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je imela na parceli št. 1927/2 lastninsko pravico do 3/6.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:"Ugotovi se, da je tožeča stranka lastnica parcele št. 1913 k.o. S. in je tožena stranka to dolžna priznati in tožniku izstaviti pravno veljavno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere si bo tožnik vknjižil lastninsko pravico na 3/6 parcele št. 1913 v zemljiški knjigi na svoje ime, ker bo sicer takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba in tožeči stranki plačati stroške tega postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni."

Proti sodbi se je pravočasno pritožil tožnik po svojem pooblaščencu. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP in predlaga, da se sodba razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v ponovno obravnavanje, podrejeno spremeni sodbo in ugodi zahtevku po tožbi. Meni, da je sodba nepravilna, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in materialno pravo nepravilno uporabljeno, kršen je bil proces. Sodišče je prezrlo dejstvo, da je bil tožnik vpisan kot lastnik parcele št. 1927/3 k.o. P. do 3/6 na podlagi sklepa o dedovanju z dne 23.2.1965 ter da je GU K. v identifikacijskem potrdilu z dne 20.12.1999 navedla, da sta parceli št. 1927/1 in 1927/2 k.o. P. nastali kot delitev parcele št. 1927/3 oziroma kot je zapisala GU K., "Parcela št. 1927/3 k.o. P. je na mapnem listu deljena v parceli 1927/1 in 1927/2 k.o. P.. Nadalje GU K. potrjuje, da parcela št. 1927/2 ustreza delu nove parcele št. 1913 k.o. S.. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil tožnik lastnik parcele 1927/3 k.o. P. in da se je ta parcela spremenila v k.o. S. v parc. 1913, ki je bila nato leta 1973 nacionalizirana. Nato pa razlaga, da gre le za del parcele 1913 k.o. S.. Sodišče je prezrlo, da je tožnik že vknjižen kot lastnik parcele št. 1913 k.o. S. na podlagi pravnega posla sklenjenega s sodedinjo, ki je bila tudi solastnica prejšnjih zemljišč. ki je tudi dedovala enako kot tožnik in bila tudi pravilno vknjižena pri 1/6 parcele št. 1913, kakor bi moral biti tudi tožnik, če ne bi prišlo do napake pri nastavitvi k.o. S. in zato do nacionalizacije leta 1972 brez pravne podlage. Najmanj v okviru (glede načela o dopustnosti sojenja na manj) solastnine 3/6 na hiši pa zahtevek v nobenem primeru ni mogel biti zavrnjen. Zaradi napake pri nastavitvi k.o. S. pa tožnik lastništva ni mogel izgubiti.

Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi očitane kršitve niso podane. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev podrobno obrazložilo, sodba ima prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih. Ne drži, da bi sodišče prezrlo, da je bil tožnik vpisan kot lastnik parcele št. 1927/3 k.o. P. do 3/6. Nasprotno. Iz izpodbijane sodbe je namreč razvidno prav to, kar zatrjuje tožnik (2. odst. str. 4 sodbe), in sicer, da je na podlagi dedovanja pridobil lastninsko pravico do 3/6 na parc. št. 1927/3 k.o. P.. Pač pa, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, dokaz, ki ga ponuja tožnik, to je identifikacijsko potrdilo z dne 2.2.2000, ne zadošča za zaključek, da se je parcela 1927/3 delila v parceli 1927/1 in 1927/2, saj je iz delnih izpisov za parcelo 1927/2 k.o. P. (priloge C1-2 in C3-5) razvidno, da je parcela 1927/2 k.o. P. obstajala že dolgo preden je prišlo do dedovanja po obeh zapustnikih. Kot je še ugotovilo sodišče prve stopnje, iz zemljiškoknjižnih izpiskov za parcelo 1927/2 izhaja, da tožeča stranka nikoli ni bila vpisana kot lastnik te parcele. V zvezi s tem tudi ni nepomembno, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska za parc. št. 1927/3 k.o. P. (priloga A3), kot posestnega lista za novo parc. št. 1913 k.o. S. (ki jo sestavlja tudi del stare parc. št. 1927/2), ki ju je predložil tožnik, razvidno, da sta na obeh parcelah, t.j. 1927/3 kot 1927/2 k.o. P. (priloga A5), vpisani stanovanjski stavbi, in sicer v z.k. vložku 4985 za parc. št. 1927/3 kot "stanovanjska hiša", v z.k. vložku 2552 za parc. št. 1927/2 pa "hiša št. 58 P. 40 m2 in dvorišče 500 m2". Tožeča stranka ni zatrjevala niti dokazovala kakršnekoli druge podlage, razen že omenjenega identifikacijskega potrdila, za obstoj lastninske pravice na navedeni parceli, zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je imela na parceli št. 1927/2 lastninsko pravico do 3/6. Kot pa je sodišče prve stopnje v zvezi z osnovanjem nove zemljiške knjige za k.o. P. obrazložilo, parcela št. 1927/2 tudi ni bila vpisana v z.k. vložku 4985, v katerega je bila vpisana parcela 1927/3, na kateri je tožnik pridobil lastninsko pravico na podlagi dedovanja, temveč v vložku št. 2552. Kar navaja pritožba, in sicer, da je tožnik že vknjižen kot lastnik sedanje parcele št. 1913 k.o. S., za obravnavano zadevo ni pomembno, saj gre za kasnejšo pridobitev lastninskega deleža na podlagi darilne pogodbe. Vendar prav to dokazuje pravilnost ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, saj je pridobil delež od edine sodedinje, katere lastninski delež na sedanji parceli št. 1913 k.o. S. ni bil nacionaliziran. Kot pa je že pojasnilo sodišče prve stopnje, preostala parcela 1913 ni bila nacionalizirana tožniku, pač pa dedičem, ki so po sklepu o dedovanju dedovali ostale nepremičnine po obeh zapustnikih in so v času dedovanja živeli v tujini. Sodišče prve stopnje je tako glede zatrjevane lastninske pravice do 3/6 na parceli št. 1913 k.o. S. pravilno ugotovilo, da tožnik trditve gradi izključno na povezavi parc. št. 1927/3 s parcelo 1927/2, obe k.o. P., ter povezavo parc. št. 1927/2 k.o. P. s parc. št. 1913 k.o. S.. Glede na to, da ni dokazal, da je imel na parceli št. 1927/2 lastninsko pravico do 3/6, tudi ni dokazal, da bi imel na podlagi že omenjenih sklepov o dedovanju lastninsko pravico do 3/6 na parceli št. 1913 k.o. S. in je sodba sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je odločilo, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 1375/1999
• VSL sklep I Cpg 267/2000
• VSL sklep I Cpg 925/99