<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep I Cp 124/2005

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.124.2005
Evidenčna številka:VSK03112
Datum odločbe:07.02.2006
Področje:stvarno pravo
Institut:ureditev meje - mirna posest

Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno,ko je določilo mejo po zadnji mirni posesti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se meja med parcelama številka 864 k.o. S., ki je last predlagatelja in parcelo številka 863/2 k.o. S., ki je last nasprotnega udeleženca, določi na podlagi močnejše pravice, tako da poteka med točkami A-B-C-D, kot to izhaja iz skice sodnega naroka z dne 26.10.2003, ki je sestavni del tega sklepa. Geodetski upravi R. S., Območni geodetski upravi K., Izpostava S. je bilo z navedenim sklepom naloženo, da po pravnomočnosti tega sklepa mejo, kot je določena s tem sklepom, izvede v katastru. Sodišče je še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka ter plača eno polovico skupnih stroškov zaradi česar je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju plačati 71.551,50 SIT v roku 15 dni, v primeru zamudne z zakonitimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da predlog zavrne. Navaja, da sodišče ni upoštevalo katastrske meje ampak jo je prestavilo na škodo parcele številka 863/2 ob zgrajeni betonski zid z obrazložitvijo, da je zemljišče do zida užival predlagatelj in ga zaradi dolge dobe priposestvoval, domnevno močnejšo pravico nasprotnega udeleženca pa ni upoštevalo, ker katastrska meja ni bila dokončno urejena v katastrskem postopku. Parceli št. 863/1 in 863/2 sta nastali z delitvijo parcele št. 863, ki je sedaj 864, last predlagatelja, po njegovem nalogu in pogojih, ki jih je postavil. V njegovi navzočnosti se je v naravi delila med novo nastalimi parcelami, vkopani so bili kamniti mejniki, sestavljen je bil zapisnik, ki ga je predlagatelj prvi podpisal, hkrati je bila sestavljena skica delitve z merami po širini in dolžini. Ta delitev je bila izvedena v geodetskih operatih in poočitena v zemljiški knjigi nakar je sledil prepis lastništva v zemljiški knjigi po kupni pogodbi parcele številka 863/2 na nasprotnega udeleženca. Ta delitev z zarisom meje je bila izvedena po takrat veljavnih predpisih, dosti prej preden je stopil v veljavo Zakon o evidentiranju nepremičnin državne meje in prostorskih enot in še pred njim Zakon o zemljiškem katastru. Nasprotni udeleženec je opozarjal na to delitev in sodišče prve stopnje je razpolagalo z naznanilnim listom in zapisnikom N ter skico z izmerami in izvedenec geometer je po nalogu sodišča na naroku dne 26.10.2004 preverjal merske podatke na parceli 863/2 v naravi z merskimi podatki na skici, ki so se popolnoma ujemali zlasti v točki 6 do 8 in 10 do 12, kar je bistveno za obstoječo že določeno katastrsko mejo. Sodišče prve stopnje je prezrlo določilo 31. člena ZENDMPE, ki določa, da ko sodišče ureja mejo mora upoštevati podatke zemljiškega katastra ter stopnjo njihove natančnosti in zanesljivosti. To normo ni upoštevalo, zato je napadeni sklep nezakonit. Predlagatelj je vedel za katastrsko mejo ali vsaj vedeti je moral, saj je pri njej sodeloval in postavljena je bila pod njegovimi pogoji, zato ni v opravičljivi zmoti, kar pomeni, da zemljišča do betonskega zidu ni priposestvoval, saj ni bil v dobri veri. Če je nasprotni udeleženec zgradil betonski zid, ki je podporni zid, od katastrske meje na svoji parceli št. 863/2, s tem ni spremenil že določene katastrske meje. Odmik je napravil v izogib pripombam predlagatelja, na severni strani pa je napravil odmik, da ga je lahko zgradil v topem kotu, da mu je povečal njegovo trdnost zaradi zemeljskega pritiska, ker je parcela št. 863/2 višje ležeča od predlagateljeve, št. 863/1. Predlog za ureditev meje je nepotreben in pomeni šikaniranje nasprotnega udeleženca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa za ta mejni spor pravno pomembna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo. Kriteriji za ureditev meje so določeni v 77. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), in sicer, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Šele, če to ni mogoče, mora mejo urediti po zadnji mirni posesti ter šele na koncu lahko sporni prostor razdeli po pravični oceni. Predlagatelj je bil na sodno ureditev meje napoten s pozivom Geodetske uprave R. S., Območna geodetska uprava K., Izpostava S. z dne 25.11.2003, ker sporazumna ureditev meje ni bila uspešna, saj se predlagatelj z njo ni strinjal, medtem ko nasprotni udeleženec nasprotuje sodni določitvi meje med spornima parcelama, saj naj bi po njegovem bila 7.2.2002 meja med spornima parcelama že določena na podlagi dejanske posesti in katastrskih podatkov iz leta 1974. Navedbam nasprotnega udeleženca, da je bila katastrska meja med parcelama 864 in 863/2 k.o. S. že določena leta 1974, ni mogoče pritrditi in sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je o dokončni ureditvi meje v katastrskem postopku mogoče govoriti šele po uveljavitvi Zakona o evidentiranju nepremičnin državne meje in prostorskih enot (dalje:ZENDMPE). Zato je tudi pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za določitev meje na podlagi močnejše pravice kot določa 2. odstavek 77. člena SPZ. Pravilno je torej ravnalo, ko je določilo mejo po zadnji mirni posesti, pri čemer tudi med strankama ni sporno, da je predlagatelj, od zgraditve betonskega zidu, ki ga je postavil nasprotni udeleženec, uporabljal svet, ki se nahaja vzhodno od tega zidu kot svoj svet, tako da je na severnem delu spornega sveta kosil travo, na južnem delu spornega sveta pa namestil žično ograjo in uredil tlakovano pot. Pritožba izpostavlja, da je predlagatelj ves čas vedel ali bi moral vedeti za katastrsko mejo, saj je bila postavljena po njegovi volji in da zato ni bil v dobri veri glede spornega zemljišča do betonskega zidu, vendar pa takšno trditev izpodbijajo druge pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, ko navaja, da je zgradil betonski zid tam, kjer mu je določil predlagatelj ter da je odmik napravil v izogib pripombam predlagatelja, kar ne bi bilo logično, če bi bil prepričan v potek meje kot ga zatrjuje. Ob tem prav tako ni nepomembna okoliščina, na katero opozarja nasprotni udeleženec, da je bila delitev navedenih parcel opravljena po nalogu predlagatelja, kar po oceni pritožbenega sodišča lahko pomeni le to, da je predlagatelj nasprotnemu udeležencu s tem, ko mu je pokazal, kje naj napravi zid, pokazal tudi potek meje med parcelama. Svojih navedb o nedobrovernosti predlagatelja nasprotni udeleženec ni ustrezno dokazno podprl, zato mu sodišče prve stopnji utemeljeno ni sledilo, saj se po določbi 9. člena SPZ dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače. Predlagatelj je priposestvovanje in s tem svojo močnejšo pravico na sporni površini dokazal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o določitvi meje, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa, pravilna. Prav tako pritožba nasprotnega udeleženca tudi ni utemeljena v delu, ko očita, da je sodišče pri določitvi meje prezrlo določilo 31. člena ZENDMPE saj je bil ta člen z uveljavitvijo SPZ razveljavljen (273. člen SZP). Glede na povedano nasprotni udeleženec s ponavljanjem navedb, da je bila katastrska meja že določena, ne more uspeti. Pritožbo nasprotnega udeleženca je zato višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP izpodbijani sklep potrdilo.

 


Zveza:

ZENDMPE člen 31, 31. SPZ člen 9, 77, 77/2, 273, 9, 77, 77/2, 273.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDYzNQ==