VSK sklep I Cp 794/2006

Jedro

Če se torej stranki lahko očita, da je sama kriva, da obnovitvenega razloga ni že prej uveljavljala, se ji obnova ne more dovoliti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo tožene stranke D. K. za obnovo pravdnega postopka, v katerem je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v K. z dne 4.12.2002, opr.št. P, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v K. z dne 31.8.2004, opr. št. pravnomočno razsojeno, da je 1. nična darilna pogodba z dne 15.5.1991, sklenjena med A. O. iz I. in D. O. iz I., in katere predmet je nepremičnina parcelna št. 140 - hiša v izmeri 90 m2, ki je vpisana pri vložku št. 6 z.t. 12 k.o. R., do 1/2 in 2. ugotovljeno, da v zapuščino po pokojni J. O., na zadnje stanujoči v I., umrli dne 9.8.1993, sodi tudi nepremičnina parcela št. 140 - hiša v izmeri 90 m2, ki je vpisana pri vložni št. 6 z.t. 12 k.o. R., do 1/2.

Proti takemu sklepu se pritožuje tožena stranka D. K. po svojih pooblaščencih in uvodoma navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Po oceni pritožnice je izpodbijani sklep nezakonit. Najprej pojasnjuje, kako mora teči obnovitveni postopek po ZPP, nakar zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni izkazana pravočasnost predloga za obnovo postopka, saj da ni logičnega razloga, da prvotožena stranka novega dejstva, to je, da sploh ni vedela za darilno pogodbo, ni zatrjevala že v prejšnjem postopku. Pritožnica izpodbija mnenje sodišča prve stopnje, da je predlagani dokaz z zaslišanjem F. F. irelevanten in neupošteven dokaz za presojo pravnopomembnih navedb. Prvotožena stranka je v predlogu za obnovo postopka zatrjevala, da bi nova priča F. F. vedela povedati, da prvotožena stranka sploh ni vedela za darilno pogodbo, s katero je pokojna J. O. podarila svojemu sinu A. O. 1/2 nepremičnine parcelne št. 140, vpisano pri zemljiškoknjižnem vložku 6, k.o. R., katero je nato A. O. z darilno pogodbo z dne 15.5.1991 podaril prvotoženi stranki. Pritožnica opozarja na tretji odstavek 8. strani sodbe sodišča prve stopnje, v katerem sodišče prve stopnje zapiše, da ni moglo biti drugače, kot je šlo za povezano aktivnost A. O. in prvotožene stranke. Nadalje, v prvem odstavku 9. strani sodbe sodišče prve stopnje zapiše, da ravnanje A. O. in prvotožene stranke ni moglo biti v skladu z moralnimi normami in moralno ni opravičljivo. Po mnenju pritožnice ne gre spregledati dejstva, da se je sodišče prve stopnje v prvotnem postopku ukvarjalo predvsem z oceno poslovne sposobnosti J. O. v času sklenitve darilne pogodbe med njo in A. O.. Sodišče prve stopnje je v prvotnem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti, saj naj bi ravnanje toženih strank nasprotovalo morali. Novo predlagana priča F. F. pa je bila predlagana prav v zvezi z vprašanjem, ali je moč očitati toženi stranki ravnanje, ki je v nasprotju z moralo. Glede dr. A. P. pritožnica navaja, da po informacijah, ki jih je prejela od zaposlenih v Ortopedski bolnišnici V., slednji, tako v času prvotnega postopka kot sedaj, sploh ni bil sodno zaprisežen izvedenec psihiater. Pritožnica opozarja na 112. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki določa, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbi in dokaze nasprotnika. Po njeni oceni je pritožnica postavila ustrezne trditve za obnovo postopka iz razloga 10. točke 394. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je s tem, ko pred izdajo izpodbijanega sklepa ni razpisalo naroka za obravnavanje obnovitvenega predloga, na katerem bi zaslišalo predlagano pričo F. F. in opravilo predlagane poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje, kršilo postopkovna določila ZPP. Prav tako je sodišče prve stopnje onemogočilo uveljavljanje pravic pritožnice, saj bi se na podlagi zaslišanja predlagane priče in opravljenih poizvedb izkazalo, da je predlog za obnovo postopka utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Novo dejstvo, ki ga je pritožnica kot predlagateljica obnove postopka navedla v predlogu za obnovo postopka je, da ni vedela za darilno pogodbo, s katero je pokojna J. O. podarila svojemu sinu A. O. 1/2 nepremičnine parcelne št. 140, vpisano pri zemljiškoknjižnem vložku 6 k.o. R., katero je nato A. O. z darilno pogodbo z dne 15.5.1991 podaril prvotoženi stranki. Nov dokaz, s katerim naj bi se prej navedeno novo dejstvo dokazalo, je zaslišanje priče F. F., ki naj bi to dejstvo potrdil. Tudi po oceni pritožbenega sodišča tak predlog za obnovo postopka že sam zase kaže na to, da z njim ni zadoščeno pogoju iz 2. odstavka 395. člena ZPP, ki določa, da se zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če se torej stranki lahko očita, da je sama kriva, da obnovitvenega razloga ni že prej uveljavljala, se ji obnova ne more dovoliti. Tudi po oceni pritožbenega sodišča ni videti nobenega logičnega in razumnega razloga, da pritožnica dejstva, da ni vedela za darilno pogodbo, s katero je pokojna J. O. podarila svojemu sinu A. O. polovico nepremičnine parcelne št. 140, vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku 6 k.o. R., ni mogla uveljavljati že v prejšnji pravdi. Gre za dejstvo, ki izhaja iz subjektivne sfere same pritožnice, zato bi pritožnica ob primerni skrbnosti to dejstvo lahko uveljavljala že v prejšnji pravdi. Glede na to je povsem nepomembno, ali bi to dejstvo potrdil F. F., v kolikor bi bil zaslišan kot priča.

Glede novega dokaza - poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje, kar naj bi dokazovalo, da izvedenec psihiater dr. A. P., ki ga je sodišče angažiralo v prejšnji pravdi, sploh ni bil sodno zapriseženi izvedenec psihiater, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica s tem ni navajala obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, temveč je uveljavljala, da je sodišče prve stopnje v postopku, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, nepravilno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku, ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedencem, kar pomeni, da je dejansko uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar pa ni obnovitveni razlog. Izvedbo dokaza z izvedencem ni mogoče enačiti z dejstvom, ki je na podlagi 10. točke 394. člena razlog za obnovo postopka. Dokaz z izvedencem je dokazno sredstvo, ki dokazuje določeno dejstvo. Ne glede na to je treba pojasniti, da je pritožnik v zmoti, ko trdi, da lahko sodišče postavi za izvedenca le tistega, ki je določen v seznamu sodnih izvedencev, saj 2. odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, ni pa to za sodišče postopkovno zavezujoča norma. Tudi sicer ni jasno, zakaj pritožnica ne bi mogla že v prejšnjem postopku uveljavljati kršitev, ki je po njenem mnenju domnevno podana. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo postopkovnih določil ZPP, ko pred izdajo izpodbijanega sklepa ni razpisalo naroka za obravnavanje obnovitvenega predloga. V obravnavani zadevi je šlo zgolj za presojo, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, torej za abstraktno dopustnost predloga, kar preizkuša predsednik senata (oziroma sodnik posameznik) sam v takoimenovanem predhodnem obnovitvenem postopku, ko se ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu. V tem delu obnovitvenega postopka se ne razpisuje narokov. Tudi v predmetni zadevi ni bilo potrebno uvesti nadaljnje (takoimenovane razveljavitvene) faze postopka, ki bi po potrebi vsebovala tudi razpis naroka, saj je nedovoljenost predloga za obnovo postopka izhajala že iz zgoraj navedenih ugotovljenih okoliščin. Po preizkusu izpodbijanega sklepa se tako pokaže, da pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je predlog pritožnice za obnovo postopka pravilno zavrglo, pri tem tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato je bilo v skladu z določbo 2. točke 1. odstavka 365. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 1273/2003
• VSL sklep I Cp 2207/99
• VSL sklep II Cp 1412/99