VSK sklep I Cp 732/2006

Jedro

Izpodbijani sklep je pravzaprav izdan preuranjeno. Prav tako pritožnik pravilno opozarja na nelogičnost odločitve, da bi moral nasprotni udeleženec v pravdi dokazovati višino predlagateljičinega deleža na skupnem premoženju (in ne svojega).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca napotilo na pot pravde, v kateri bo moral uveljaviti in dokazati zahtevek, da delež predlagateljice na skupnem premoženju, ki ga predstavljajo premičnine naštete v izreku izpodbijanega sklepa, ne znaša 1/2. Odločilo je tudi, da je potrebno tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ter o vloženi tožbi obvestiti sodišče. Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepravdni postopek prekine do poteka roka za vložitev tožbe oziroma do pravnomočne rešitve pravde. Če se nasprotni udeleženec v postavljenem roku ne bo ravnal po tem sklepu, bo sodišče nadaljevalo nepravdni postopek in ga dokončalo ne glede na zahtevek, zaradi katerega ga je napotilo na pravdo.

Proti takemu sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožnik navaja, da je v nasprotju z izrekom v obrazložitvi navedeno, da je sodišče napotilo nasprotnega udeleženca na pot pravde glede ugotovitve, da premičnine in starine ne sodijo v skupno premoženje. Nadalje sodišče v obrazložitvi navaja, da nasprotni udeleženec s tem, ko zahteva zavrnitev predloga za delitev skupnega premoženja, v celoti pobija navedbe predlagateljice, katere premičnine sodijo v skupno premoženje. Tudi ta zaključek je v nasprotju z izrekom sklepa, s katerim je udeleženec napoten na pravdo glede velikosti deleža predlagateljice na skupnem premoženju in ne glede obsega premičnega premoženja. Opisano neskladje med izrekom in obrazložitvijo sklepa predstavlja bistveno kršitev določil postopka, sklep je posledično nerazumljiv. Sicer pa je glede premičnega premoženja predlagatelj v odgovoru na predlog za razdružitev skupnega premoženja navedel, da je predlog nepopoln, ker premičnine niso precizirane ter opozoril, da je predlagateljica vrednejše premičnine, ki predstavljajo skupno premoženje, že odnesla. Šele za tem je predlagateljica z vlogo z dne 6.1.2006 predlog uskladila tako, da je naštela predmete, ki naj bi spadali v skupno premoženje, razen starin. Na naroku dne 11.1.2006 je nasprotni udeleženec glede tako preciziranega predloga izjavil le, da so premičnine fizično deljive in naj jih predlagateljica odpelje. Šele 27.1.2006 je predlagateljica precizirala še starine, ki naj bi predstavljale skupno premoženje, o čemer pa se nasprotni udeleženec ni izjasnil. Zato je zaključek, da je nasprotni udeleženec v celoti pobijal navedbe predlagateljice o tem, katere premičnine spadajo v skupno premoženje in velikost deleža, v nasprotju s spisovnimi podatki ter zmoten in neutemeljen. Nelogično je tudi, da bi nasprotni udeleženec v pravdi dokazoval višino predlagateljičinega deleža na skupnem premoženju in ne svojega. Delež na premičnem premoženju zaenkrat niti ni sporen in tudi ne more biti drugačen od deleža na nepremičnem premoženju.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ima prav, da izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje njegovim razlogom. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so navedeni razlogi o tem, da je nasprotni udeleženec napoten na pravdo tudi glede obsega premičnega premoženja, kar je v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa, iz katerega izhaja, da je bil nasprotni udeleženec napoten na pravdo izključno glede velikosti deleža predlagateljice. Ravno tako je potrebno pritrditi pritožniku, da so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec v celoti izpodbijal navedbe predlagateljice o tem, katere premičnine spadajo v skupno premoženje in velikost deleža, v nasprotju s spisovnimi podatki. Dejstvo je, da sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni pozvalo, da se izjasni o tem, ali premičnine in starine, kot te izhajajo iz izreka izpodbijanega sklepa, spadajo v skupno premoženje, ravno tako ni pozvalo nasprotnega udeleženca, da se izjasni glede velikosti predlagateljičinega in njegovega deleža na skupnem premoženju. Izpodbijani sklep je pravzaprav izdan preuranjeno. Prav tako pritožnik pravilno opozarja na nelogičnost odločitve, da bi moral nasprotni udeleženec v pravdi dokazovati višino predlagateljičinega deleža na skupnem premoženju (in ne svojega). Zgoraj navedena nasprotja (med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa ter med razlogi izpodbijanega sklepa in vsebino listin ali zapisnikov v postopku) predstavljajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti v celoti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ter 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), v katerem naj odpravi navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in pri ponovni odločitvi presodi tudi utemeljenost drugih pritožbenih navedb.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (166. člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 165. člena ZPP in 37. členom ZNP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1717/99
• VSK sklep I Cp 1254/2005
• Sklep I R 145/2013