VSK sklep I Cp 806/2006

Jedro

Sodišče prve stopnje se pravzaprav ni ukvarjalo z dokazi tožeče stranke, temveč jim je vnaprej (a priori) določilo težo, ko jih je štelo za neverodostojne in neustrezne, čeprav za tak zaključek ni imelo pravne podlage (prosta dokazna ocena določena v 8. členu ZPP), še posebej pa ni imelo podlage v trditvah (ugovornih navedbah) tožene stranke.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i v točki II izreka sklepa ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

S sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna plačati glavnico v višini 123.280,00 SIT, pripadajoče zakonite zamudne obresti in stroške postopka po odmeri sodišča z zakonitimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka sodbe); ravno tako je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je dolžna tožena stranka plačati glavnico v višini 51.827,00 SIT, pripadajoče zakonite zamudne obrestmi in stroške postopka po odmeri sodišča z zakonitimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka sodbe).

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka v delu, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo njen tožbeni zahtevek, da ji je dolžna tožena stranka plačati glavnico v višini 51.827,00 SIT, pripadajoče zakonite zamudne obresti in stroške postopka po odmeri sodišča z zakonitimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka sodbe). Navaja, da je izpodbijani del sodbe v nasprotju z obrazložitvijo sodbe za prvi del in v nasprotju z dosedanjo sodno prakso. Po oceni pritožnice je sodišče iz neznanega razloga ocenilo, da predloženi dokazi za del glavnice, ki zajema le stroške vzdrževanja in upravljanja, niso verodostojen dokaz za vtoževano terjatev, ker niso podprti z listinskimi dokazi, iz katerih bi bilo mogoče preveriti predložene izračune tožeče stranke. Pritožnica trdi, da to ni res, saj je tožeča stranka predložila dovolj dokumentov, iz katerih je možno preveriti izračun in obstoj terjatve. Sodišče s tem negira oziroma ignorira obstoj kurilnega odbora in njegovih sklepov, saj je kurilni odbor tisti, ki sprejema sklepe o obračunih kurilne sezone, o višini stroškov in sklepe o višini stroškov ogrevanja. Obračuni in zapisniki sej kurilnega odbora so verodostojni dokumenti, so rezultat dela organa, ki nadzira kotlovnico in njeno poslovanje, za sodišče pa to ni več verodostojen dokument. Pritožnica pojasnjuje, da je upravnik kotlovnice in upravlja s kotlovnico na podlagi pogodbe in ogreva 2100 stanovanj ter šolo in vrtec. Tožeča stranka prejme v enem poslovnem letu v okviru poslovanja in upravljanja kotlovnice približno 400 računov in te bi, po stališču sodišča, morala kopirati, jih priložiti tožbenemu zahtevku. Sklepi kurilnega odbora na podlagi pogodbe o upravljanju s tožečo stranko, ki je obračune kurilne sezone sprejel, so po mnenju sodišča očitno brezpredmetni in neverodostojni. Ta obrazložitev je tudi v nasprotju z obrazložitvijo sodbe v prvem delu, kjer je bil razlog za zavrnitev celotnega tožbenega zahtevka le pretirano strogo določilo splošnih pogojev, ne pa pomanjkanje listinskih dokazov oziroma kopije 400 računov, kopije o njihovem plačilu ter za vsak račun še razdelano na 2100 odjemalcev. Po oceni pritožnice so bili predloženi vsi možni dokazi. V kolikor ostane stališče sodišča v izpodbijani sodbi, bo to porušilo ves sistem ogrevanja ne samo v tem kraju, temveč tudi povsod drugje. Takšno stališče bi pomenilo tudi poseg v voljo etažnih lastnikov o načinu upravljanju skupne kotlarne. Zato je nesprejemljivo stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, saj bi bil to namig etažnim lastnikom, naj ne plačujejo ogrevanja. Pritožnica opozarja tudi, da je izpodbijani del sodbe v neskladju z do sedaj sprejeto sodno prakso, saj gre za popolnoma enake primere, le za druge odjemalce v zadevah, kot je na primer sodba V. opr.št..

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe v mejah pritožbenih razlogov in tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Kot je navedeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe, je sodišče v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo sledeče listine: kartico neplačanih računov za toženko pri tožeči stranki z obračunom zamudnih obresti (A/1, A/2), pogodbo o prevzemu v upravljanje kotlovnice Z. (A/3), odločbo S. s. s. O. K., št. z dne 20.6.1988 (A/4), splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije (A/5), izračun glavnice ob upoštevanju fiksnih stroškov v času odklopljenosti z dne 23.1.2006 z obračunom obresti, obračun kurilne sezone 2000/2001 (A/6), zapisnika sej kurilnega odbora z dne 9.12.1999 (A/7) in 4.9.2000 (A/8). Sodišče prve stopnje je nato ocenilo, da predloženi "izračuni" tožeče stranke niso verodostojen dokaz za vtoževano terjatev, ker niso podprti z listinskimi dokazi, s katerimi bi jih bilo mogoče preveriti. Zaključilo je, da so navedbe tožeče stranke pavšalne in niso podprte z ustreznimi dokazi. Poleg tega, da so taki zaključki sodišča prve stopnje očitno nerazumni, so tudi v nasprotju s samimi listinami (dokazi), ki jih je predložila (in konkretizirano utemeljila) tožeča stranka ter so ti povzeti v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje se pravzaprav ni ukvarjalo z dokazi tožeče stranke, temveč jim je vnaprej (a priori) določilo težo, ko jih je štelo za neverodostojne in neustrezne, čeprav za tak zaključek ni imelo pravne podlage (prosta dokazna ocena določena v 8. členu ZPP), še posebej pa ni imelo podlage v trditvah (ugovornih navedbah) tožene stranke. Zaradi takega vnaprejšnjega odklonilnega stališča sodišča prve stopnje do predloženih dokazov tožeče stranke, so v izpodbijani sodbi izostali razlogi in se je zato ne da preizkusiti. Ker izpodbijana sodba nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, to pa je terjalo razveljavitev izpodbijanega dela sodbe (točka II izreka sodbe) ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka; pri ponovni odločitvi pa bo moralo presoditi tudi utemeljenost (drugih) pritožbenih navedb, saj pritožbeno sodišče nanje ni moglo odgovoriti iz zgoraj navedenega razloga.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni zahtevala (1. odstavek 163. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 150/2013
• VSL sodba II Cp 1975/2012
• VSL sodba II Cp 62/2013