<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep I Cp 470/2006

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.470.2006
Evidenčna številka:VSK03083
Datum odločbe:17.10.2006
Področje:nepravdno pravo
Institut:ureditev razmerja med solastniki - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih

Jedro

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je sodišče prve stopnje omejilo na presojo pravice uporabe posameznih prostorov v tako imenovanem kvantitativnem smislu oziroma sorazmerno idealnemu solastniškemu deležu udeleženk postopka na celi stvari, ni pa navedlo razlogov o tem, zakaj je predlagateljici oz. nasprotni udeleženki dodelilo v izključno uporabo ravno tiste prostore, kot je to določeno v točki I izpodbijanega sklepa, zato izpodbijanega sklepa oz. odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo način uporabe stanovanjske hiše z naslovom S. 1, stoječe na parc. št. 25/1 k.o. S., ki je v solasti udeleženk tega postopka in sicer tako, da je predlagateljici dodelilo v izključno uporabo kuhinjo v zahodnem delu pritličja 24 ur na dan, WC v pritličju 24 ur na dan, kopalnico in WC v prvem nadstropju vsak dan od 6.30 do 9.30 ure, od 12.30 do 15.30 ure, od 18.30 do 21.30 ure in od 00.30 do 03.30 ure ter obe sobi v zahodnem delu prvega nadstropja 24 ur na dan, nasprotni udeleženki pa je v izključno uporabo dodelilo sobo v vzhodnem delu pritličja 24 ur na dan, sobo v vzhodnem delu prvega nadstropja 24 ur na dan ter kopalnico in WC v prvem nadstropju vsak dan od 9.30 do 12.30 ure, od 15.30 do 18.30 ure, od 21.30 do 00.30 ure in od 03.30 do 6.30 ure. Odločilo je tudi, da se režim uporabe kopalnice in WC v prvem nadstropju zamenja vsakih 12 ur in sicer vsakega prvega aprila v letu. Nadalje je odločilo, da stroške vzdrževanja, upravljanja in uporabe stanovanjske hiše S. 1, stoječe na parc. št. 25/1 k.o. S., nosita nepravdni stranki vsaka do ene polovice. Glede stroškov postopka je odločilo, da se ti pridržijo za končni sklep.

Proti takemu sklepu se pritožuje predlagateljica in nasprotna udeleženka. Nasprotna udeleženka navaja, da se pritožuje zoper odločitev v tretji alinei točke I/B izpodbijanega sklepa, to je v delu, kjer ji je sodišče dodelilo pravico uporabe kopalnice in WC-ja v prvem nadstropju vsak dan od 9.30 do 12.30 ure, od 15.30 do 18.30 ure, od 21.30 do 00.30 ure in od 3.30 do 6.30 ure. Pri tem navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj na prizidku, v katerem se nahaja tudi kopalnica in WC in glede katerih je sodišče določilo poseben režim uporabe, predlagateljica nima solastninskega deleža. Navaja, da je sama nasprotovala, da bi sodišče z delno odločbo odločilo o uporabi stanovanjske hiše iz razloga, ker je med istima strankama v teku postopek delitve solastnih nepremičnin, ki se vodi pod opr. št. N. Poleg tega je nasprotna udeleženka v stanovanjsko hišo znatno vlagala in je predlagateljice že od vsega začetka priznavala nasprotni udeleženki vlaganja v gradbene nepremičnine. Tako vlaganje predstavlja tudi prizidek, v katerem se nahajata kopalnica in WC, glede katerih je sodišče prve stopnje določilo poseben režim uporabe. Po mnenju pritožnice je nesprejemljivo, da je sodišče odločilo o uporabi kopalnice in WC-ja, kot bi predlagateljica imela solastninski delež na tem prizidku. Prizidek pa je v izključni lasti nasprotne udeleženke in njenega moža, zato ne deli usode preostale hiše. V primeru pa, da bi sodišče sprejelo odločitev sodišča prve stopnje in ne upoštevalo, da se v stanovanjski hiši nahajajo še ene sanitarije, je režim glede uporabe sanitarij v prvem nadstropju nesprejemljiv. Sodišče prve stopnje sploh ni navedlo tehtnih razlogov, zakaj takšen urni režim oziroma, obrazložitev sodišča je celo v nasprotju s samo določitvijo takega režima. Tak režim je dejansko neizvedljiv in neživljenjski, saj sodišče ne more s sklepom naložiti določeni osebi, kdaj naj uporablja kopalnico, posebej pa ne, kdaj naj uporablja oz. ne uporablja WC-ja. Upoštevajoč zdravstveno stanje moža nasprotne udeleženke, ki ima sladkorno bolezen, potreb udeleženke in vsekakor starost in zdravstveno stanje predlagateljice, je dejansko nemogoče, da bi WC in kopalnico uporabljali samo znotraj določenega časovnega okvira, kot ga je določilo sodišče. Glede uporabe sanitarnih prostorov v nadstropju je sodišče prve stopnje prezrlo tudi pomembna dejstva, to je, da je predlagateljica stara 84 let in težko hodi. Kot je predlagateljica že sama izpovedala na sodišču, se ne more več vzpenjati po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se nahajata kopalnica in WC, potem takem tudi ne more, čeprav bi hotela, uporabljati kopalnice in WC-ja v nadstropju. Nad vse primerno bi bilo, da predlagateljica uredi v pritličju, kjer se zdaj nahaja neuporabna kopalnica, primerne sanitarne prostore. Predlagateljica v pritožbi navaja, da ne more hoditi in da se je o tem prepričalo tudi sodišče, zato je predlagala, naj ji sodišče dovoli uporabo celotnega pritličja zadevne stanovanjske hiše in še ene sobe v nadstropju, kjer biva njena hčerka B., kadar ji pride pomagat. Predlagateljica je v predlogu navedla, da je uporaba drugih prostorov v nadstropju ne zanima. Sodišče pa je predlagateljici dovolilo uporabo ene sobe v pritličju in dveh v nadstropju, torej ji je dovolilo uporabo sobe v nadstropju, ki je predlagateljica sploh ne potrebuje, poleg tega ji je dovolilo uporabo stranišča in kopalnice v nadstropju, ki ju predlagateljice sploh ne more uporabljati, saj ne more hoditi po stopnicah in si je zato tudi uredila kemično stranišče v svoji sobi. Sodišče je torej odločilo tako, da je predlagateljici dovolilo uporabo prostorov, za katere ta ni zaprosila in ki jih ne more uporabljati, medtem ko ima na voljo prostorov v pritličju, ki bi jih lahko uporabljala. V nasprotju s tem je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki dovolilo uporabe sobe v pritličju, ki je sicer ta sploh ne uporablja. Predlagateljica je tudi predlagala naj ji sodišče dovoli preureditev (adaptacijo) prostorov, ki jih uporablja, saj v pritličju sploh ni stranišča, celotna hiša je nevzdrževana, je vlažna, potrebno je prenoviti stene in pode, v hiši so miši. Po mnenju pritožnice dejstvo, da nasprotna udeleženka nima legalno zgrajene lastne hiše, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi sodišče v nasprotju s solastniškimi deleži določilo uporabo nepremičnine, ki je v solastnini. To toliko bolj velja glede na to, da je udeleženka sama povzročila, da svoje stanovanjske hiše še ni legalizirala. Pritožnici ni razumljivo, kako je lahko sodišče prve stopnje ugotovilo, da so odnosi med udeleženkama le "ohlajeni", če je predlagateljica stisnjena v en prostor v stanovanjski hiši, v katerega se v strahu pred nasprotno udeleženko in predvsem njenim sinom zaklepa, v sobi pa ima na nekaj kvadratnih metrih kuhinjo, posteljo in stranišče. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da ni odločilo o začasni odredbi, izdajo katere je predlagateljica predlagala. Na pritožbo predlagateljice je odgovorila nasprotna udeleženka, v kateri prereka navedbe predlagateljice v pritožbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, katere se v tem postopku smiselno uporabljajo glede na določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V obravnavani zadevi gre za postopek po 112. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa, da sodišče uredi razmerje med solastniki, če med njimi ni doseženo soglasje o načinu uporabe stvari v solastnini, materialno pravno izhodišče za ureditev tega razmerja pa je 66. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), po katerem ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, kot je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je predlagateljici in nasprotni udeleženki dodelilo v uporabo posamezne prostore v stanovanjski hiši na naslovu S. 1, vendar v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo razlogov za tako odločitev. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa se je sodišče prve stopnje omejilo na presojo pravice uporabe posameznih prostorov v tako imenovanem kvantitativnem smislu oziroma sorazmerno idealnemu solastniškemu deležu udeleženk postopka na celi stvari (stanovanjski hiši), ni pa navedlo razlogov o tem, zakaj je predlagateljici oz. nasprotni udeleženki dodelilo v izključno uporabo ravno tiste prostore, kot je to določeno v točki I izpodbijanega sklepa, zato izpodbijanega sklepa oz. odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Nasprotna udeleženka ima prav, ko v pritožbi opozarja, da ni razumljivo (in razumno), zakaj je sodišče prve stopnje določilo tak časovni režim uporabe kopalnice in WC v prvem nadstropju, kot je to navedeno v točki I oz. točki II izpodbijanega sklepa. Opozoriti je tudi potrebno, da mora sodišče pri določanju načina uporabe stvari v solastnini upoštevati interese posameznih udeležencev, na kar smiselno opozarja predlagateljica v svoji pritožbi, vendar na njene pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, saj izpodbijani sklep o tem nima razlogov. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP. Zaradi te bistvene postopkovne kršitve je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti v celoti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ter 366. člena ZPP in 37. člena ZNP), v katerem naj odpravi navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in pri ponovni odločitvi presodi utemeljenost pritožbenih navedb predlagateljice in nasprotne udeleženke, saj pritožbeno sodišče nanje ni moglo odgovoriti iz zgoraj navedenega razloga.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (166. člen ZPP v zvezi s 3. odstavkom 165. člena ZPP in 37. členom ZNP).

 


Zveza:

ZNP člen 37, 112, 37, 112. SPZ člen 66, 66.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDYwNw==