VSK sklep I Cp 26/2006

Jedro

Vročanje tožbe tožeče stranke toženi stranki ni bilo opravljeno v skladu z navedeno določbo 142. člena ZPP, saj bi sicer vročevalec ob poizvedovanju lahko ugotovil, da tožena stranka na navedenem naslovu ne prebiva.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka D. C. dolžna plačati tožeči stranki R. R. znesek 605.863,97 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2004 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 65.892,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2005 dalje, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

Tožena stranka je po pooblaščenki podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Kot navaja prvenstveno na podlagi 116. člena ZPP predlaga, da sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in vrne pravdo v tisto stanje, kot je bila pred "zamudo" roka za odgovor na tožbo, s tem da tožencu pravilno vroči tožbo, da lahko slednji odgovori nanjo. Toženec hkrati vlaga zoper izpodbijano zamudno sodbo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s predlogom, da Višje sodišče v K. pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo z dne 24.10.2005 razveljavi ter naloži stroške v zvezi s pritožbo v plačilo tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od njihove odmere dalje do plačila. Navaja, da je sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati znesek 605.863,97 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2004 dalje do plačila. Sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je bila toženi stranki tožba vročena dne 29.8.2005 na podlagi fikcije vročitve v skladu s 141. členom ZPP, zaradi česar je izdalo zamudno sodbo. Toženi stranki tožba sploh ni bila vročena, saj toženec že več kot leto dni ne živi na naslovu U.. V letu 2004 je pred menjavo stalnega bivališča toženec na pošti uredil prepošiljanje pošte na nov naslov T., dne 9.8.2004 pa je toženec tudi formalno poskrbel za spremembo naslova (glej fotokopijo osebne izkaznice). Toženec več kot leto dni pred fikcijo vročitve tožbe na naslov U., na navedenem naslovu sploh ni živel. Tožnik je seznanjen s tem, da toženec ne živi več v U., kar izhaja iz njegovih dopisov, pa tudi osebno se je oglasil pri tožencu na novem naslovu, zaradi česar je mogoče sklepati, da je tožnik namenoma navajal napačni naslov toženca, da bi dosegel izdajo zamudne sodbe. Toženec je izpodbijano sodbo prejel slučajno, ker je bivši sosed M. B. toženčevega sina opozoril, da imajo na oglasni deski v stanovanjskem bloku na naslovu U. puščeno obvestilo o priporočeni pošiljki. Toženec je z obvestilom odšel na pošto, kjer je na presenečenje ugotovil, da je bila zoper njega izdana zamudna sodba, čeprav mu tožba sploh ni bila vročena, saj ne pravilno. Z vročanjem tožbe na naslovu, na katerem toženec sploh ne živi, je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožencu zaradi opustitve vročitve tožbe ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sploh ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj ni izpolnjen prvi pogoj zanjo, in sicer, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, kar je hkrati tudi pritožbeni razlog po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je pri izdaji zamudne sodbe storilo še vrsto drugih kršitev, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti. V sodbi sodišče ni navedlo nobenega dokaza, na katerega opira svojo sodbo. Sodišče je tožniku priznalo odvetniške stroške, čeprav iz uvodnih navedb sodbe ne izhaja, da bi tožnika zastopal odvetnik. Poleg tega pa je sodišče tožniku priznalo tudi zakonske zamudne obresti od vtoževanega zneska od 1.1.2004 dalje. Glede na to, da je tožnik šele maja 2004 tožencu poslal opomin pred tožbo, ne gre verjeti, da je tožnik že z dnem 1.1.2004 vložil tožbo v predmetni zadevi, obrestne obresti pa se lahko priznajo le od vložitve tožbenega zahtevka dalje.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.11.2005 sklenilo, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi, pritožbo pa poslalo v odločanje višjemu sodišču.

Pritožba je utemeljena.

Glede vročanja tožbe Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. odstavku 142. člena določa, da se vroča osebno stranki. Tretji odstavek istega člena določa kako se stranki pisanje vroči, če se je ne najde tam, kjer naj bi se ji pisanje vročilo. Vročevalec mora poizvedeti, kdaj in na katerem mestu bi tistega, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, lahko našel in mu pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Le, če vročitev sporočila na takšen način ni mogoča, ga pusti vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih (4. odst. 142. člena ZPP). Očitno je, da vročanje tožbe tožeče stranke toženi stranki ni bilo opravljeno v skladu z navedeno določbo ZPP, saj bi sicer vročevalec ob poizvedovanju lahko ugotovil, da tožena stranka na navedenem naslovu ne prebiva. Tožena stranka, ki je dokazala, da v času vložitve tožbe ni prebivala na naslovu, navedenem v tožbi, zato utemeljeno opozarja, da ji tožba ni bila pravilno vročena, in zato za fikcijo vročitve v skladu s 141. členom ZPP niso bili izpolnjeni pogoji. Ker je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 339. člena ZPP, saj je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP (1. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1. odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo tako najprej poskrbeti za pravilno vročitev tožbe toženi stranki na naslov, ki je razviden iz pritožbenih navedb tožene stranke.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 1922/2008
• VSL sklep III Cp 1321/2004
• VSL sklep II Cpg 102/2005