VSK sklep I Cp 125/2006

Jedro

Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na podlagi 3. odstavka 23. člena Zakona o nepravdnem postopku šteje, da je prvi predlagatelj B. B., predlog, ki ga je pri sodišču podal dne 16.2.2004 umaknil. Sklenilo je še, da se umik predloga vzame na znanje in se postopek, ki se pri sodišču vodi pod opr. št. N 1, v delu, v katerem se nanaša na sodno določitev meje med parc. št. 260.s, 261.s in 263/2.s na eni strani ter parc. št. 3009/1 in 262.s, vse k.o. L., ustavi.

Proti takšnemu sklepu se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje predlagatelj B. B.. Navaja, da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu le povzelo določbo 3. odstavka 23. in 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in zaključilo, da je predlagatelj umaknil svoj, dne 16.2.2004 vloženi predlog za sodno določitev meje. Ni pa ob tem presodilo konkretnih predlagateljevih navedb in utemeljilo razlogov za odločitev, zakaj šteje, da ugovori in predlogi, ki jih je predlagatelj uveljavljal v postopku na prvi stopnji v zvezi s postavitvijo izvedenca niso utemeljeni, oziroma za zadevo relevantni. Predlagatelj je na glavni obravnavi 2.11.2005 sodišču predlagal, da v zvezi z ugotavljanjem okoliščin spornega mejnega stanja med uvodoma navedenimi parcelami, imenuje za izvedenca V. Z., sodnega izvedenca geodetske stroke iz L., ki je prvostopnemu sodišču poznan, saj ga je prvostopno sodišče že angažiralo, tako npr. v zadevi za sodno določitev meje opr. št. N 2, v kateri je o vloženem pravnem sredstvu odločalo tudi Višje sodišče v Kopru s sklepom opr. št. I Cp 1066/2001 z dne 1.10.2002. Na glavni obravnavi dne 2.11.2005 je prvostopno sodišče sprejelo sklep, da se narok zaradi ogleda sporne meje z izvedencem geodetske stroke preloži na 23.11.2005 in slednjega povzelo tudi v razpravni zapisnik. Predlagatelju je bil nato 12.11.2005 vročen sklep opr. št. N 1 z dne 3.11.2005, s katerim je prvostopno sodišče za izvedenca geodetske stroke v obravnavani zadevi postavilo družbo G. d.o.o. iz N.. Hkrati z navedenim sklepom je sodišče predlagatelju vročilo tudi poziv za plačilo predujma za kritje stroškov izvedenca geodetske stroke v znesku 350.000,00 SIT in pa sklep N 1 z dne 3.11.2005 o združitvi postopkov N 1 in N 3. Ker se ne s postavitvijo navedene gospodarske družbe za izvedenca v obravnavani, ne z zneskom predujma in ne z združitvijo nepravdnih postopkov predlagatelj ni strinjal, je v zvezi s tem posredoval sodišču obrazloženo pisno vlogo z dne 16.11.2005, v kateri je vsem navedenim odločitvam prvostopnega sodišča ugovarjal. V navedeni vlogi je, enako kot pred tem na glavni obravnavi 2.11.2005, predlagatelj vztrajal in zahteval, da sodišče za izvedenca v tej zadevi postavi sodno zapriseženega izvedenca geodetske stroke, za katerega je pripravljen kriti polovico določenega predujma, to je znesek 175.000,00 SIT. Prvostopno sodišče se do vseh teh navedb predlagatelja v izpodbijanem sklepu N 1 z dne 7.12.2005, ni opredelilo. Prav tako prvostopno sodišče ni z ničimer obrazložilo sklepa opr. št. N 1 z dne 3.11.2005, o postavitvi družbe G. d.o.o. iz N., za izvedenca v tej zadevi. Predlagatelju tako ni jasno, zakaj je sodišče v obravnavani zadevi odstopilo od sklepa, ki ga je sprejelo na glavni obravnavi dne 2.11.2005 in postavilo za izvedenca v obravnavani zadevi gospodarsko družbo - d.o.o. in ne sodno zapriseženega izvedenca V. Z. iz L., kot je to zahteval predlagatelj, oziroma ni postavilo drugega sodno zapriseženega izvedenca te stroke. Gospodarska družba d.o.o. in sodno zapriseženi izvedenec (geodetske stroke), nista niti po statusu, niti po lastnostih in niti ne v pogledu kvalitete procesnega dejanja (pravno) izenačena subjekta. Sodni izvedenec je po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) poseben procesni udeleženec, kar pa gospodarska družba, ki jo je v konkretnem primeru angažiralo prvostopno sodišče, ni. Še več. Družba G. d.o.o. iz N., ki jo je določilo prvostopno sodišče, ni sodni izvedenec geodetske stroke (2. odstavek 245. člena ZPP). Navedena družba je gospodarska družba, registrirana za opravljanje določenih geodetskih storitev, ni pa vpisana v imenik sodnih izvedencev in cenilcev, ki se ga sicer poslužujejo tudi vsa sodišča v Republiki Sloveniji. Ker ob vsem tem niti prvo navedeni niti izpodbijani sklep nima nobenih razlogov, ju zato ni mogoče preizkusiti. Predlaganje dokazov je v domeni strank postopka in je tudi temeljna procesna pravica strank, v katero sodišče ne sme in ne more posegati. Stranka predlagatelj, ki ji je prvostopno sodišče naložilo plačilo predujma v znesku 350.000,00 SIT za pokritje stroškov izvedbe dokazov z izvedencem, in ki ga mora tudi plačati, če želi, da bo tak dokaz izveden, mora seveda zato imeti pri tem tudi nekaj besede. V konkretnem primeru bi predlagatelj moral plačati povsem enak znesek, ne glede na to, ali bi se mejno stanje ugotavljalo z družbo G. d.o.o. ali pa po sodno zapriseženem izvedencu. Povsem logično je zato, da je imel predlagatelj večji interes in tudi pravico zahtevati, da naj se ob istem strošku v obravnavanem postopku raje kot gospodarska družba angažira sodno zapriseženi izvedenec, saj mu izvedba slednjega dokaza zagotavlja večje pravno jamstvo, kot pa če bi se mejno stanje ugotavljalo z navedeno gospodarsko družbo. Kot stranka, ki v tem postopku brani svoje pravice in pravne interese, je imel predlagatelj pravico od sodišča zahtevati in s tem vplivati na to, kdo bo ugotavljal dejstva in okoliščine mejnega stanja v njegovi zadevi. Kot že navedeno, pa v konkretnem primeru predlagatelju ni bila dana oz. zagotovljena možnost, da bi se dejansko stanje ugotavljalo po sodno zapriseženem izvedencu geodetske stroke tako, kot je to sodišču predlagal, ampak mu je slednje prvostopno sodišče onemogočilo. Iz povedanega sledi, da je predlagatelj iz opravičenih razlogov odklonil plačilo predujma, ki mu je bil naložen v plačilo, ker sodišče ni postavilo sodno zapriseženega izvedenca tako, kot je to predlagatelj od njega zahteval. Če je predlagatelj za ugotavljanje mejnega stanja prvostopnemu sodišču predlagal postavitev sodno zapriseženega izvedenca geodetske stroke, potem se je bilo prvostopno sodišče dolžno do takega njegovega predloga opredeliti in v izpodbijanem sklepu oz. v sklepu opr. št. N 1 z dne 3.11.2005, v katerem je za izvedenca v tej zadevi postavilo gospodarsko družbo, obrazloženo navesti, zakaj takemu njegovemu predlogu ni moglo slediti in je odločilo drugače, oz. ustrezno utemeljiti, zakaj v konkretnem primeru sodišču ni bilo treba upoštevati predlagateljeve zahteve po postavitvi sodno zapriseženega izvedenca geodetske stroke. V konkretnem primeru pa prvostopno sodišče ni ravnalo tako, saj sta oba prej navedena sklepa v tej smeri povsem brez razlogov in zato nezmožna preizkusa. Ker je izpodbijani sklep in sklep o postavitvi izvedenca opr. št. N 1 z dne 3.11.2005 brez razlogov za odločitev, je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in hkrati tudi kršitev pravice predlagatelja do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Po mnenju predlagatelja je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru tudi sicer nepravilno odločilo glede kritja stroškov za izvedenca. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopno sodišče združilo pravdno zadevo opr. št. N 1 in N 3 v enotno obravnavanje in da je v zvezi s tem prvemu predlagatelju B. B. naložilo v plačilo za kritje stroškov izvedenca znesek 350.000,00 SIT, drugemu predlagatelju B. Č. pa znesek 150.000,00 SIT. Plačilo navedenih stroškov je sodišče udeležencem oz. strankam postopka naložilo s pozivom k plačilu predujma. Takšno postopanje prvostopnega sodišča je po mnenju prvega predlagatelja v nasprotju z določbami ZPP o procesnem vodstvu. Višina predujma, rok plačila predujma in pa sam zavezanec za plačilo predujma morajo biti po mnenju predlagatelja primarno določeni že v samem sklepu o postavitvi izvedenca in ne šele v pozivu k plačilu predujma, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. To velja še tem bolj za obravnavani primer, ker je prvostopno sodišče združilo navedena dva nepravdna postopka v enotno obravnavanje. Končno izpodbija predlagatelj tudi sklep prvostopnega sodišča, s katerim je bilo odločeno o združitvi nepravdnega postopka opr. št. N 1 in N 3 v enotno obravnavanje, tako da je postal vodilni spis N 1. Za takšno procesno dejanje po mnenju predlagateljev v konkretnem primeru niso bile podane procesne predpostavke, ker gre, ne glede na iste stranke postopka, za vsebinsko različne nepravdne zadeve. Tako gre v zadevi opr. št. N 1 za sodno določitev meje med parcelo, ki je javno dobro (vaška pot) in parcelami, ki so zasebna last. V postopku opr. št. N 3 pa za določanje meje med sosednjima nepremičninama, kar vse kaže na to, da gre za bistveno različne dejanske in pravne položaje v pogledu spornega mejnega stanja, ki naj bi ga razreševalo sodišče prve stopnje v obeh navedenih zadevah. Prvostopno sodišče je oba navedena postopka med seboj pomešalo, sklicujoč se na načelo ekonomičnosti postopka, čeprav se je predlagatelj temu na glavni obravnavi dne 2.11.2005 izrecno protivil. Svoja nasprotujoča stališča slednjemu, je predlagatelj izrazil tudi v svoji prej navedeni vlogi z dne 16.11.2005. Do tega ugovora predlagatelja prvostopno sodišče ni zavzelo nobenega stališča. Odločitev o tem je utemeljilo zgolj z načelom ekonomičnosti, katero pa po mnenju predlagatelja ne more iti na škodo njegove pravice do učinkovitega sodnega varstva, ki mu ga zagotavljata zakon in ustava. Ker tudi navedeni sklep prvostopnega sodišča v omenjeni smeri nima razlogov za odločitev je zato tudi v tem primeru podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelj glede na vse zgoraj navedeno prvostopnemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijane sklepe razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavo sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če z Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP) ali drugim zakonom ni drugače določeno (37. člen ZNP). Pritožnik je bil v pozivu sodišča prve stopnje, z dne 3.11.2005, k plačilu predujma za kritje stroškov izvedenca geodetske stroke opozorjen, da bo sodišče štelo, da predlog umika, če predujma v določenem petnajstdnevnem roku ne bo plačal. Ker pritožnik predujma za izvedenca ni plačal, je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s 3. odst. 23. člena ZNP, štelo, da je predlog, ki ga je podal 16.2.2004, umaknil. Pritožba, z obširnim navajanjem, da sodišče ni določilo izvedenca, ki ga je predlagal pritožnik niti katerega drugega izvedenca s seznama sodnih izvedencev, kot tudi z nasprotovanjem odločitvi sodnika, da združi nepravdni zadevi N 1 in N 3, ne more uspeti. Kot je bil pritožnik z navedenima sklepoma z dne 3.11.2005 poučen, zoper takšne sklepe sodnika ni posebne pritožbe (4. odst. 298. člena ZPP). Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (1. odst. 244. čl. ZPP). Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo (2. odst. 244. čl. ZPP), ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. V nepravdni zadevi, pred združitvijo vodeni pod opr. št. N 3, je na naroku v postopku za sodno določitev meje pritožnik (takrat prvi nasprotni udeleženec) predlagal za izvedenca V. Z. iz L., pri čemer je izrecno nasprotoval postavitvi izvedenca iz A., pooblaščenec takrat predlagatelja, pa je temu nasprotoval, sicer pa prepustil izbiro sodišču. Sodišče je izvedenstvo geodetske stroke naložilo družbi G. d.o.o., pri čemer za pritožnika ni sporno, da je družba registrirana za opravljanje geodetskih storitev. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo. Odločitev sodnika za združitev nepravdnih zadev N 1 in N 3 (sklep sodišča prve stopnje z dne 3.11.2005) ima podlago v 300. členu ZPP. Sodnik je razloge navedel, pritožbene navedbe pa so tudi protispisne (ne gre le za iste stranke postopka, pač pa deloma tudi za določitev meje med istimi parcelami). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ( 2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep PRp 773/2007
• VSL sklep III Cp 1835/2000
• VSC sklep Cp 2124/2004