<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep I Cp 158/2006

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.158.2006
Evidenčna številka:VSK03045
Datum odločbe:04.10.2006
Področje:civilno procesno pravo
Institut:pravna narava tožbenega zahtevka - dejanska podlaga tožbenega zahtevka - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti

Jedro

Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.

 

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Toženec je dolžan v 15. dneh po pravnomočnosti sodbe pod izvršbo zgrajeno pot, ki poteka od javne poti do tožnikove parcele št. 4383/3 k.o. P. v širini 3,80 m, preko toženčeve parcele št. 4377/5 in delno preko parcele v družbeni lasti št. 4380 iste k.o. vrisati v katasterski elaborat in na njej vknjižiti v zemljiški knjigi služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi v korist vsakokratnega lastnika tožnikove parcele št. 4383/3." Odločitev o stroških pa je pridržalo za poznejšo sodbo.

Proti takšni delni sodbi se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožnik. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga, da se pritožbi ugodi, napadeno delno sodbo razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predvsem je sodišče prve stopnje odločalo o zadevi mimo postavljenega zahtevka. Tožnik je svoj zahtevek temeljil na pred več kot 16 leti sklenjenem dogovoru med njim in tožencem, po katerem se je slednji obvezal narediti novo služnostno pot za tožnika, ker je namreč na trasi stare poti zgradil hišo, zato novo pot izposlovati na geodetski upravi, da se vriše in vknjižiti služnostno pravico za vsakokratnega lastnika tožnikove parcele. Ker je nova pot potekala delno po parceli v lasti O. P., se je toženec zavezal od občine odkupiti ta del parcele. Zahtevek tožnika je torej obligacijskopravne narave, saj temelji na sklenjenem dogovoru med njim in tožencem. Zavezanec iz tega dogovora je le toženec in je zato pasivno legimiran za tak zahtevek v tej pravdi le toženec. Sodišče prve stopnje pa je neopravičeno odločalo na stvarnopravni podlagi in tožbeni zahtevek zavrnilo. Za pravilno odločitev bi sodišče moralo izvesti predlagane dokaze in ugotoviti, ali je zatrjevani dogovor res obstajal in nato na tej podlagi odločiti. Popolnoma brez pomena je ugotovitev sodišča v delni sodbi, da "toženec ni upravičen sprejemati bremen v škodo drugih solastnikov oz. lastnikov bodoče služnostne poti, še posebej ne O. P.". Dejstvo je, da je toženec tak dogovor sklenil in bremena sprejel. Kar se tiče ugotavljanja obstoja navedenega dogovora pa je jasno, da je le ta bil sklenjen in skoraj v celoti tudi izvršen. Toženec ni izvršil le dela sporazuma, ki se nanaša na vris dostopne poti v katastrske elaborate in vknjižbo služnostne pravice v zemljiško knjigo. Sicer pa je iz korespondence med pravdnima strankama, ki je tudi kot dokaz vložena v spis, razvidno, da toženec to svojo obvezo priznava in se jo je tudi ponovno zavezal izpolniti, česar pa nato ni storil. Tako v dopisih z dne 11.2.2001 in 12.3.2001 takratni toženčev zastopnik V. priznava obstoj in potek služnostne poti ter predlaga, kako naj se ta zadeva konkretno uredi, da bo čimmanj moteča. Dne 14.1.2002 je dopis tožnikovemu zastopniku poslal sam toženec. V tem dopisu priznava, da ima obvezo urediti služnostno pot za tožnikovo nepremičnino, da pa ni za mirno ureditev zadeve. Glede na navedeno je jasno, da je toženi v tej pravdi lahko le zavezanec iz sporazuma, to pa je tožena stranka L. S., saj je le on sklenil sporazum, ne pa tudi njegovi solastniki.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik utemeljuje zahtevek na sklenjenem dogovoru med njim in tožencem, s katerim se je po tožbenih navedbah toženec, namesto poti, ki je potekala preko njegove parcele na mestu, kjer je nameraval zgraditi hišo, zavezal zgraditi novo pot in na geodetski upravi izposlovati, da se pot vriše, potem ko pridobi novo parcelno številko, pa na tej poti vknjiži služnostna pravica za vsakokratnega lastnika tožnikove parcele. Čeprav tožnik pravne podlage tožbenega zahtevka v tožbi ni navedel (tudi če bi jo, sodnik nanjo ni vezan - 3. odst. 180. člena ZPP), v pritožbi utemeljeno graja razloge, ki jih je v utemeljitev zavrnitve njegovega zahtevka navedlo sodišče prve stopnje, pri čemer opozarja, da gre v obravnavani pravdni zadevi za obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek. Zahtevek bi bil stvarnopravni, če bi bila tudi podlaga zanj stvarnopravna. Vendar pa tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava. V skladu z določbo 1. odstavka 262. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki se v obravnavani pravdni zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika (OZ), je tožnik upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti od toženca. Zato je zmotno tudi stališče sodišča prve stopnje, da ni tožena prava stranka, ker ni vložena tožba proti vsem solastnikom oz. lastnikom zemljišč, po katerih naj bi potekala služnostna pot. Zaradi zgrešenega materialnopravnega izhodišča, da je zahtevek tožnika stvarnopravni, je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je treba tožbeni zahtevek zavrniti, preuranjen, saj sodišče dejanskega stanja glede obligacijskega zahtevka ni ugotavljalo niti ni v sodbi navedlo kakršnihkoli razlogov v tej smeri. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP), zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje zahtevek tožnika preizkusiti v nakazani smeri, torej kot obligacijski zahtevek in o njem ponovno razsoditi.

 


Zveza:

ZOR člen 262, 262/1, 262, 262/1. ZPP člen 180, 180.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDU3MA==