VSK sklep Kp 122/93

Jedro

Če obdolženec sporoči policistu v civilu, ki pa ga pozna in mu zaupa, da je zoper nekoga podan sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter obenem izrazi željo, naj policija to razišče, v njegovem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 108. člena KZS.

 

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega se ugodi in sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Temeljno sodišče v ..., enota v ... je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo obdolženca za krivega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 108. člena KZS. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri je določilo kazen en mesec zapora s preizkusno dobo enega leta, glede stroškov kazenskega postopka pa odločilo, da jih je dolžan plačati obdolženec (člen 98/I ZKP).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila obdolženčeva zagovornica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je podala predlog, da izpodbijano sodbo spremeni, to je izreče obdolžencu oprostilno sodbo, oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba pritožbeni navedbi obdolženčeve zagovornice, da obdolženec predmetne informacije, ki jo je dobil od dveh italijanskih ribičev, ni povedal oziroma zaupal komurkoli, ampak jo je posredoval policistu, ki ga je poznal in mu zaupal. Pri tem niti ni odločilno pomembno, ali je bil stavek, ki ga je povedal policistu ..., trdilne ali vprašalne oblike, o čemer je govora v izpodbijani sodbi; bolj pomembno je, da je obdolženec, kar je zvedel od italijanskih ribičev, povedal ... kot policistu in ga obenem vprašal, če lahko kot policist poizve, ali je zasebni tožilec italijanskima ribičema izdal zadevno potrdilo ali ne. To pomeni, da obdolženec ni bil povsem prepričan, če trditve prizadetih italijanskih ribičev držijo, očitno pa je smatral za potrebno, da to razišče policija. Če je res tako, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje sprejeti še ustrezne dejanske ugotovitve, obravnavano dejanje ne bi predstavljalo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odst. 108. člena KZS. Splošno je namreč znano, da se za veliko število kaznivih dejanj zve prav na tak način, torej ko zanje niso podane kazenske ovadbe v formalnem pomenu besede, pač pa pride do organov odkrivanja - tako ali drugače - le glas, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje. S tem v zvezi ni prezreti, da imajo občani celo moralno dolžnost, da naznanijo kazniva dejanja, za katere se storilec preganja po uradni dolžnosti, če vedo ali utemeljeno sklepajo, da so bila storjena (1. odstavek 149. člena ZKP). S tem vidikom zadeve pa se sodišče prve stopnje doslej še ni ukvarjalo, zato je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovljeno vsaj nepopolno. Pritožbeno sodišče je z ozirom na to utemeljeni pritožbi obdolženčeve zagovornice ugodilo, to je izpodbijano sodbo razveljavilo (1. odstavek 385. člena ZKP).

Pri novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti izvedene dokaze, po potrebi izvesti še nove, ter nato na podlagi vseh dokazov ugotoviti, če je zagovor obdolženca resničen, to je, če je predmetno informacijo, dobljeno od omenjenih ribičev, posredoval policistu ... le z namenom, ki ga ves čas zatrjuje. Šele na podlagi te ugotovitve bo lahko pravilno odločilo o zasebni tožbi zasebnega tožilca.

Sklicevanje na ZKP kot predpis SFRJ oziroma uporaba tega predpisa je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 1376/2000
• VDS sodba Pdp 1730/2000
• VSL sklep Kp 906/93