<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba Kp 63/93

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1993:KP.63.93
Evidenčna številka:VSK00176
Datum odločbe:07.04.1993
Področje:kazensko procesno pravo
Institut:zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo

Jedro

Sodišče prve stopnje je iz utemeljenih razlogov zavrnilo predlog obrambe, da se odredi še tretji izvedenec medicinske stroke, potem ko sta dva izvedenca te stroke - vendar različnih specialnosti - že podala vsak svoje mnenje (šlo je za to, da je obdolženec zatrjeval nastopitev slabosti med vožnjo, zaradi česar naj bi zapeljal na levo stran ceste, slabost pa je najprej pripisoval Burgerjevi bolezni, potem ko je prvi izvedenec to izključil, jo je pripisoval obolenju srca in ko je drugi izvedenec tudi to izključil, je prišel na dan s trditvijo, da je do slabosti očitno prišlo zaradi okvare možganskih funkcij kot posledice pretresa možgan). V nasprotnem primeru bi se taki predlogi obrambe za postavitev vedno novega izvedenca lahko vrstili v nedogled.

 

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženca se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, to je povprečnino v znesku 3.000,00 SIT.

 

Obrazložitev

Temeljno sodišče v ..., enota v ... je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo obdolženca za krivega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa po členu 255/IV v zvezi s členom 251/III - I KZS. Po členu 52 KZJ je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri je določilo kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, glede stroškov kazenskega postopka pa pri tem odločilo, da jih je dolžan plačati obdolženec (člen 98/I ZKP).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožil obdolženčev zagovornik, odvetnik iz ..., in to iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi je podal predlog, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje; obenem je predlagal, da sodišče tako njega kot obdolženca obvesti o seji pritožbenega senata.

Pritožba ni utemeljena.

Preizkus izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo pritožbeno sodišče v smeri pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika, je pokazal, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja in o stvari tudi sicer pravilno razsodilo. Svoje dejanske ugotovitve, oprte na izvedene dokaze, in sprejete zaključke je utemeljilo logično in prepričljivo ter za vsako odločilno dejstvo dovolj izčrpno. Pritožbeno sodišče z ozirom na to v celoti sprejema razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ter se nanje sklicuje, da se tako izogne nepotrebnemu ponavljanju.

Kar se tiče navedb v pritožbi, ki predvsem vztraja pri zaslišanju drugega oziroma tretjega izvedenca medicinske stroke in s tem v zvezi graja odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je tak predlog obrambe zavrnilo, pritožbeno sodišče pripominja, da je sodišče prve stopnje iz utemeljenih razlogov zavrnilo omenjeni predlog obrambe. Res je namreč, kot je pravilno navedeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je obdolženec v teku postopka spreminjal svoj zagovor, in sicer glede tistih okoliščin, ki bi ga utegnile obremenjevati; ravno tako je po vsakem opravljenem izvedenskem delu, ki ni potrdilo od njega zatrjevanega vzroka za domnevno slabost pred prometno nezgodo, navajal vedno nove vzroke (ko je izvedenec nevropsihiater izključil možnost, da bi do tega prišlo zaradi Burgerjeve bolezni, kot je prvotno zatrjeval obdolženec, je slednji zahteval postavitev drugega izvedenca, internista ali nevrologa, ki naj ugotovi, če ni morebiti prišlo takrat pri obdolžencu do slabosti zaradi obolenja srca; sodišče je tej zahtevi ugodilo in postavilo še izvedenca , specialista internista, ki tudi ni mogel potrditi zatrjevanega vzroka slabosti; obrambi to ni zadostovalo in je prišla na dan s trditvijo, da je pri obdolžencu prišlo do zatrjevane izgube zavesti zaradi okvare možganskih funkcij kot posledice pretresa možgan). Jasno je tedaj, da sodišče prve stopnje ni moglo v nedogled postavljati novih izvedencev, saj bi se sicer omenjeni predlogi obrambe lahko vrstili vse dotlej, dokler ne bi bile izčrpane vse specialnosti. V zvezi z navedbo v pritožbi, češ da obdolženec kot dolgoletni voznik ni bil doslej še nikoli obsojen za kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, s katero pritožnik utemeljuje zadnji dokazni predlog obrambe, pa pritožbeno sodišče še posebej ugotavlja, da ni točna. Iz kazenske evidence na listovi številki 63 spisa je namreč razvidno, da je bil obd. s sodbo ... dne 20.10.1970 spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po 1. odstavku 271. člena takratnega KZ in mu je bila za to dejanje izrečena pogojna kazen. Kar se pa tiče navedbe v pritožbi, da obdolžencu, čeprav bolniku, zdravniki niso prepovedali vožnje, pritožbeno sodišče pripominja, da se obdolženec kritičnega dne med vožnjo po lastni izjavi ni počutil dobro in da mu je celo postalo slabo še znatno pred srečanjem z oškodovancem. Tako je pri zaslišanju na ... sodišču dobesedno izjavil:"...Izmedju ... i ..., za vrijeme savladavanja serpentina, ja sam osjetio da mi je pozlilo. Nastavio sam vožnju, ali sam otvorio stakla sa oboja vrata, napravio propuh, pa sam osjetio da mi je lakše. Nisam se zaustavljao, ali sam nastavio vožnju smanjenom brzinom, namjeravao sam doći na ravni dio ceste, gdje bih mogao stati i predati volan ..., koji je takodjer vozač..."(zapisnik o zaslišanju obdolženca na list. št. 21). To pomeni, da bi moral obdolženec že takrat ustaviti svoje vozilo in se odpovedati nadaljnji vožnji, ne pa v takem stanju voziti še naprej proti .... Odgovornost obd. za obravnavano kaznivo dejanje je tedaj tudi po prepričanju pritožbenega sodišča nedvomno podana.

Glede na povedano, torej ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je še ugotovilo, da je obdolžencu izrečena kazenska sankcija primerna teži storjenega kaznivega dejanja in vsem okoliščinam primera in da pri sojenju na prvi stopnji ni prišlo do nobene take kršitve zakona, ki bi jo moralo upoštevati po uradni dolžnosti (člen 384 ZKP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je utemeljen v določbah členov 98/I in 101 ZKP.

Sklicevanje na predpise SFRJ (ZKP in KZJ) oziroma uporaba teh predpisov, je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).

 


Zveza:

ZKP člen 241, 322, 322/4, 336, 336/2, 241, 322, 322/4, 336, 336/2. KZS člen 251, 251/3, 251/3-1, 251, 251/3, 251/3-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzcyNQ==