VSK sodba Cp 246/93

Jedro

Lastniku zemljišča, ki je svoje zemljišče poglobil tako, da je sosedov mejni zid izgubil oporo, je mogoče naložiti tudi izgradnjo opornega zidu, če predstavlja to le racionalnejši način vzpostavitve prejšnjega stanja.

 

Izrek

Pritožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo tožencu, da je dolžan zgraditi oporni zid po celi dolžini podpornega zidu, ki ga je zgradila tožnica med parcelama pravdnih strank št. l681/4 in 1681/12 k.o... , ki bo preprečil nadaljnje preperevanje flišne zemljine pod temeljem obstoječega podpornega zidu, po predhodno izdelanem načrtu, ob predpostavki, da je zid visok 2,70 metra v tridesetih dneh. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 83.176,00 SIT v petnajstih dneh.

Zoper to sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje, da je izrek izpodbijane sodbe nesklepčen in neizvršiljiv ter da je v posledici tega sodba nepravilna in nezakonita. Iz izreka namreč ni mogoče natančno razbrati obveznost toženca, pravtako tudi obrazložitev v tem delu ni takšna, da bi toženec lahko iz nje razbral kaj mora storiti. Sicer pa so tudi razlogi sodbe v nasprotju s podatki spisa. Tako je nerazumljivo, kako lahko sodišče prve stopnje trdi, da naj bi ... priglasil gradnjo spornega podpornega zidu, ko iz predloženih listin izhaja, da je zaprosil za gradbeno dovoljenje za podporni zid, ki leži na njegovi stavbni parceli 1632/6 in je vsaj pet metrov oddaljena od spornega zidu. Za sporni zid pa nima nikakršnega dovoljenja, niti priglasitve.

Sodišče prve stopnje je preskočilo zakonske predpise, predvsem Zakona o varstvu okolja in urejanju prostora ter ostale urbanistične predpise in predpise o graditvi objektov. Ni razumljivo kako lahko spregleda obstoj pravnomočne odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja tožnici za namen gradnje spornega zidu. Sodba civilnega sodišča gotovo ne more posegati v zadeve, ki so izključno upravnega značaja in predmetna pobijana sodba pomeni prav takšno nedopustno poseganje izven sodne pristojnosti. Nedvomno mora sodišče pri odločanju upoštevati vse predpise, to je tudi tiste, ki urejajo gradnje in v kolikor se zahteva poseg v prostor z gradnjo kot je gradnja opornega zidu, mora zato obstojati tudi ustrezna dokumentacija. Toženec je prav iz tega razloga zahteval ves čas prekinitev postopka do končne ureditve zadeve na matičnem področju pred upravnim organom. V teku je namreč postopek za odstranitev spornega zidu, ker je zid zgrajen na črno. Zato toženec ponovno vztraja, da bi ta postopek moral biti prekinjen. Meni, da bi sodišče moralo pribaviti upravni spis. Nerazumljiva pa je tudi utemeljitev pobijane sodbe, da pomeni zid nevarnost, če sam izvedenec pove, da zid ne pomeni nevarnosti. Dejansko stanje torej ni bilo pravilno ugotovljeno, kršen je bil postopek, pravtako pa tudi materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. Toženec zato predlaga razveljavitev te sodbe in ponovno obravnavanje zadeve.

Tožnica je na pritožbo odgovorila, osporavala pritožbena izvajanja, predlagala zavrnitev pritožbe ter povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba toženca ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da izrek izpodbijane sodbe ni določljiv in da je zato neizvršljiv, je neutemeljen. Toženec namreč iz tega izreka lahko jasno razbere, kaj je dolžan narediti. Dolžan je zgraditi oporni zid po celi dolžini podpornega zidu, ker je zemljišče na svoji parceli poglobil, zaradi česar obstoji nevarnost porušitve podpornega zidu, ker so temelji zidu sedaj podvrženi vremenskim vplivom, to je pospešenemu preperevanju flišne zemljine pod temelji.

Z izgradnjo opornega zidu temu podpornemu zidu bo toženec torej le nadomestil zemljo, ki jo je odkopal na svoji parceli, to je zgolj na racionalen način vzpostavil prejšnje stanje, da zagotovi ponovno oporo sosednjemu zemljišču. Ker je brez dvoma več tehnično različnih načinov za izgradnjo takšnega opornega zidu, tožnica ni mogla detaljno zahtevati od toženca, kako naj ta zid zgradi. To je torej prepuščeno tožencu. Če pa prostovoljno ne bo izršil svoje obveznosti, pa je izvršilni naslov toliko določljiv, da se bo na podlagi takšnega izvršilnega naslova izvršba lahko opravila.

Zmotna so izvajanja pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti ta postopek do rešitve upravnega postopka. Tožencu je bilo že v teku tega postopka pojasnjeno, da upravna dovoljenja nimajo nobene pravne moči na premoženjsko pravna razmerja strank, saj lokacijsko dovoljenje zgolj izkazuje, da je gradnja v skladu s prostorsko ureditvijo zemljišča, gradbeno pa, da načrtovana gradnja ustreza gradbenim normativom. Ta upravna dovoljenja vplivajo zato na civilne pravice graditelja lahko le posredno. Če se bo namreč v upravnem postopku dosegla odstranitev zidu, ki je po trditvah toženca zgrajen brez upravnih dovoljenj, bo pač po logiki stvari same odpadla tudi obveznost toženca po izpodbijani sodbi, ker zidu ne bo več.

Drugih vplivov upravne odločbe na civilnopravno razmerje pa ni. Zato tudi potrebe po prekinitvi tega civilnega postopka do rešitve upravne zadeve ni. Zato za rešitev te pravde niso pomembna niti izvajanja pritožbe o tem, ali je imela tožnica potrdilo za gradnjo spornega zidu, ali za gradnjo zidu na drugi parceli.

Neutemeljena so še izvajanja, da sporni zid ne predstavlja nevarnosti, saj je izvedenec ... jasno izpovedal v čem obstoji nevarnost.

Ker je torej sodišče prve stopnje dejansko stanje v tej zadevi pravilno in popolno ugotovilo, na ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi matrialno pravo povsem pravilno uporabilo, saj je tožničin zahtevek utemeljen tako glede na pravno podlago iz pravnega pravila paragrafa 364/b ODZ, kot tudi glede na določbo 2.odst. 156.čl. ZOR, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke, potem, ko tudi ni ugotovilo kakšne bistvene kršitve postopka iz 2.odst. 354.čl.

ZPP, zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP).

Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo tudi predlog tožeče stranke za povračilo stroškov odgovora na pritožbo, saj ocenjuje, da ta za razjasnitev zadeve ni prispeval, ter da nadaljnje pojasnjevanje tudi ni bilo potrebno. Zato z odgovorom na pritožbo niso nastali stroški potrebni za to pravdo (člen 155 ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 611/2004
• VSL sodba in sklep I Cp 1481/2003
• VSL sklep II Cp 1445/2003