VSK Sklep VI Kp 51447/2020

Jedro

Nobene dokazne podlage (niti v zagovoru obtoženca) ni bilo za zaključek, da so bile v predkazenskem postopku storjene take kršitve, ki bi terjale predlagano izločitev listin. Predlog za izločitev nedovoljenih dokazov namreč ne more biti utemeljen že na podlagi izjave obtoženčevega zagovornika, da ravnanje policistov ni bilo zakonito, ampak morajo trditve temeljiti na konkretno substanciranih dokazih (tudi predlaganih), ki vzbudijo verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev oz. okoliščin.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obtoženčevega zagovornika, ki je predlagal izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi privolitve za preiskavo elektronskih naprav, uradnih zaznamkov in zapisnika policistov o ogledu, ki je bil opravljen neposredno po prijetju obtoženca.

2. Zoper ta sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik. Navaja, da vlaga pritožbo iz razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz spisa izločijo vsi listinski dokazi, katerih izločitev je predlagal. Podrejeno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter ga posreduje v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je pri odločanju o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov izhajalo iz spisovnega gradiva oziroma časovne analize poteka dogodkov, ki iz teh listinskih dokazov izhajajo, čeprav je obtoženec verodostojnost teh listin prerekal. Poudarja, da je ravno pravilnost priprave listinskega gradiva bistveno v predmetnem postopku. Tudi glede zaključka sodišča, da naj bi odpadla težava z medsebojno komunikacijo med obtožencem in policisti, ki so vodili postopek po oceni pritožnika sodišče uporabi dejstva, ki jih je obramba prerekala. Pritožnik trdi, da obtoženec ni razumel kaj podpisuje, tolmačenja v ključnih (že opisanih fazah) ni bilo, ko pa je bilo, pa ni bilo primerno in je temeljilo zgolj na prepričevanju, katere listine in kje na listinah naj podpiše. Pritožnik nadalje navaja, da že sama navedba sodišča o tem, kaj naj bi in kaj naj ne bi izhajalo iz spisovnih dokazov, še posebej, ko gre za potencialen očitek storitve kaznivega dejanja policistu, ki je storjeno proti obtožencu, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Pritožnik trdi, da je sodišče kategorično verjelo policistom ter verjelo v pravilnost listinskega gradiva, ki ga je obtoženec že predhodno grajal. Sodišče je v tem delu že presojalo, brez da bi relevantne dokaze tudi izvajalo. Opozarja na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da je v dvomu vsak dokaz ali dokazni predlog v korist obtožencu ter da ga mora sodišče izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. V obravnavanem primeru je po trditvah pritožnika ob izpovedbah obeh policistov jasna razlika glede tega, kaj je bilo mogoče in kaj nemogoče videti in osebno zaznati.

5. Predlog za izločitev dokazov je bil najmanj preuranjen. Zmotno je stališče pritožnika, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izhajati iz spisovnega gradiva, ko je odločalo o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih. Spomniti je potrebno, da je obtoženčev zagovornik predlagal izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi: 1. privolitve za preiskavo elektronske naprave s trditvijo, da je obdolženec podal predmetno privolitev brez ustrezne predhodnega pouka v njegovem jeziku, da se lahko s podajo privolitve odreče privilegiju zoper samoobtožbo ter 2. izločitev uradnega zaznamka in zapisnikov o ogledu policistov F. in B., ki sta vodila postopek neposredno po prijetju. Na predobravnavnem naroku je predlagal zaslišanje obeh prej navedenih policistov ter zaslišanje tolmača, ki je bil prisoten v postopku na policiji. Obtoženčev zagovornik navaja, da obtoženec ni vedel kaj podpisuje, saj mu je bilo povedano zgolj, kje naj podpiše in posledično ni razumel ničesar. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te navedbe zgolj trditve pritožnika, ki nimajo podlage niti v obtoženčevem zagovoru kot ga je podal zaslišan pred preiskovalnim sodnikom. Obtoženec je v svojem zagovoru le glede uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 28.9.2020, ki pa ga nista vodila policista F. in B., ampak E. M. in A. T., navajal, da določenih stvari, zapisanih v uradnem zaznamku ni povedal ter da mu tolmač pred podpisom uradnega zaznamka tega ni prebral. Nobene podlage v obtoženčevem zagovoru nima trditev pritožnika, da tolmač povedanega na zaslišanju ni prevajal ter da ni bil v njegovem jeziku poučen o svojih pravicah ali da ni bil poučen v njegovem jeziku, da se lahko s podajo privolitve odreče privilegiju zoper samoobtožbo, kot navaja pritožnik. Obtoženec ni navajal ničesar oziroma nič takega kar navaja pritožnik, ki bi se nanašalo na uradni zaznamek in zapisnik o ogledu policistov F. in B.. Slednja sta bila v preiskavi zaslišana, obtoženec in njegova obramba jima nista zastavila nobenega vprašanja (ali dala pripombe), ki bi bilo povezano s predmetno izločitvijo nedovoljenih dokazov, iz njunih izpovedb pa izhaja, da so bili obtožencu dani pravni pouki, kar potrjuje tudi listinsko gradivo, kot ga je nanizalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Nobene dokazne podlage (niti v zagovoru obtoženca) ni bilo za zaključek, da so bile v predkazenskem postopku storjene take kršitve, ki bi terjale predlagano izločitev listin. Predlog za izločitev nedovoljenih dokazov namreč ne more biti utemeljen že na podlagi izjave obtoženčevega zagovornika, da ravnanje policistov ni bilo zakonito, ampak morajo trditve temeljiti na konkretno substanciranih dokazih (tudi predlaganih), ki vzbudijo verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev oz. okoliščin. Iz obrazložitve predloga za izločitev dokazov, pritožbenih navedb in navedb obtoženčevega zagovornika na predobravnavnem naroku izhaja predvsem, da gre za izpodbijanje dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na obstoj obtožbenih očitkov. Dokazni predlogi v tej smeri bodo predmet odločanja v nadaljnjem postopku (na glavni obravnavi), kjer lahko tudi nastopi procesna situacija, ko je potrebno odločiti o dovoljenosti ali nedovoljenosti dokazov.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep V Kp 32331/2020
• VSM Sklep V Kp 7167/2015
• VSM Sklep V Kp 37703/2019