VSK Sklep PRp 109/2021

Jedro

Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v točki I spremeni, tako da mora obdolženi v 15 dneh plačati stroške vleke in hrambe vozila v znesku 1.168,75 EUR (namesto 1.850,60 EUR).

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Idriji obdolženemu naložilo v plačilo stroške vleke in hrambe zaseženega vozila v znesku 1.850,60 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec. Meni, da je sodišče že ob izdaji sodbe PR 25/2020 z dne 5.3.2020 razpolagalo z vsemi podatki za odmero stroškov in bi jih zato moralo vključiti v izrek izdane sodbe. Gre namreč za stroške hrambe v času med 23.2.2020 in 22.7.2020. Ker se ti stroški odmerjajo na podlagi Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik), bi lahko sodišče odločalo vsaj o stroških, nastalih do 5.3.2020. Pritožnik je zato lahko utemeljeno pričakoval, da je zadeva glede stroškov, nastalih do izdaje sodbe, rešena. Nadaljnji stroški pa so nepotrebni, ker so nastali zaradi negospodarnega ravnanja sodišča, ki bi moralo takoj odrediti uničenje predmeta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je Okrajno sodišče v Idriji o stroških hrambe zaseženega vozila po temelju odločilo že v sodbi z dne 5.3.2020. Zoper tako sodbo obdolženi ni vložil pritožbe, zato je odločitev o tem, da bo moral plačati stroške hrambe vozila po računu N. S., če bodo ti priglašeni po izdaji sodbe, postala pravnomočna. Ker so bili stroški priglašeni po izdaji sodbe, je lahko sporno le še vprašanje njihove višine. Tudi sicer predstavlja očitana kršitev (da je sodišče o stroških odločilo s sklepom namesto že prej s sodbo) kvečjemu relativno kršitev postopka, ki na pravilnost odločitve, to je da mora obdolženi plačati vse stroške, ki so nastali v zvezi s postopkom zaradi prekrška, ni vplivala. S sklicevanjem na odločbo VSC PRp 176/2015 pritožnik ne more uspeti, saj ne gre za enak položaj. Sodišče prve stopnje v sodbi za razliko od predmetne zadeve ni odločilo, da bo obdolženi nosil tudi stroške, ki takrat še niso bili znani.

5. Plačilo stroškov postopka urejajo določbe 143. člena in naslednjih Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Po 144. členu ZP-1 plača stroške postopka tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Po 11. točki prvega odstavka 143. člena ZP-1 spadajo med stroške postopka tudi stroški zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov, nastali po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe. Stališče pritožnika, da obdolženi ni dolžan plačati stroškov hrambe, nastalih po pravnomočnosti sodbe, zato ni pravilno. Drži pa, da po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila in da ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča. Ker je šlo za nujno zadevo v smislu 83.a člena Zakona o sodiščih v zvezi z 209. členom ZP-1, je v predmetni zadevi sodba postala pravnomočna že 18.3.2020, odredba za uničenje avtomobila pa je bila izdana šele 10.6.2020. Obdobje treh mesece presega čas, ki je po normalnem teku stvari potreben za izvršitev sodbe, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožniku ni treba povrniti stroškov, nastalih s hrambo vozila po računu št. SZP 26/2020/00095 (za čas od 4.5.2020 dalje) v višini 681,85 EUR.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da mora obdolženi povrniti 1.168,75 EUR stroškov vleke in hrambe vozila (168. člen ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 267/97
• VSM Sklep IV Kp 4352/2016
• VSK sodba PRp 165/2013