VSK Sodba Prp 112/2021

Jedro

Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Kršitelj mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa, s katerim je bila kot prepozna zavržena kršiteljeva zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog.

2. Zoper sodbo se kršitelj pritožuje. Vztraja, da plačilni nalog ni bil pravilno vročen, saj ga je kršitelj našel po naključju v prostorih družbe N. P. d.o.o.. Sodišče bi kot dan seznanitve s plačilnim nalogom moralo šteti 29.5.2020, ko ga je kršitelj našel. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bi sodišče moralo izvesti predlagane dokaze. Ker jih ni, je bila kršena kršiteljeva pravica do izjave. Tudi sicer pa pri plačilnem nalogu zaradi prekrška po Zakonu o nalezljivih boleznih ne gre za nujno zadevo, v kateri bi procesni roki kljub epidemiji tekli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu (ki je javna listina), je prekrškovni organ vročal kršitelju plačilni nalog na kraju samem, pri čemer kršitelj ni želel podpisati dokazila o vročitvi. Zato je prekrškovni organ plačilni nalog pustil na pultu lokala, v katerem je bil opravljen pregled, in to zabeležil. Vročitev je bila zato opravljena v skladu z določbo 95. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V zahtevi za sodno varstvo je kršitelj predlagal le dokaze v zvezi s trditvami, kako naj bi plačilni nalog 29.5.2020 našel po naključju njegov oče. Niti v zahtevi niti v pritožbi pa se ni obrazloženo opredelil do ugotovitev prekrškovnega organa o poteku inšpekcijskega pregleda, v zvezi s katerim je bil izdan plačilni nalog. S takimi trditvami ni vzbudil dvoma v zaključek, da mu je bil plačilni nalog vročen že 3.5.2020. Zahtevo za sodno varstvo pa je vložil 5.6.2020.

5. Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno. Odločitev o zavrženju je zato pravilna.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Pritožnik mora po 144. členu ZP-1 plačati sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR (tar.št. 8407 Zakona o sodnih taksah).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba PRp 88/2023
• VSM Sklep PRp 58/2021
• VSC Sklep PRp 54/2022