VSK Sklep VII Kp 5526/2017

Jedro

Nezakonitost pridobitve dokazov se ne predpostavlja dokler se ne dokaže nasprotno. Pravilo je ravno obratno, zakonitost se predpostavlja, s konkretnimi očitki pa je dopustno zatrjevati, da dokazi niso zakoniti.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izločitev listinske dokumentacije na listovnih št. 18 do 19, 20 do 33, 67 do 68, 80 do 111 in vseh nadaljnjih dokazov, ki so bili pridobljeni na njihovi podlagi.

2. Zoper sklep se iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 399. člena ZKP pritožujejo obtoženčevi zagovorniki. Sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu zagovornikov za izločitev dokazov ugodi v celoti, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obtoženčeva obramba je na predobravnavnem naroku predlagala izločitev dokazov iz več razlogov. Glede dokumentacije, ki je bila pridobljena od GI d.o.o., v spisu ni listine Policijske postaje, s katero je ta zaprosila za izročitev listin in zato ni moč preveriti na kateri podlagi je policija podala svoj zahtevek. Ker je policija obravnavala ovadbo zoper župana, je očitno, da kaznivega dejanja ni mogel storiti brez pomoči cenilca K, ki bi po mnenju obrambe tudi moral biti obravnavan kot osumljenec. V tem svojstvu pa bi mu morale biti zagotovljene ustavne pravice in ker mu niso bile, je pridobitev listin tudi iz tega razloga nezakonita. Nejasno pa je tudi, na katerem naslovu je bil izveden zaseg predmetov MU, saj tisti, kot je naveden v potrdilu o zasegu predmetov, ne ustreza naslovu družbe H d.d., niti stalnemu prebivališču MU. Uporaba policijskih pooblastil zato ni jasna in transparentna, zaradi česar ni mogoča naknadna presoja zakonitosti delovanja policije.

5. Strinjati se je treba z ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da obramba v vlogi, kot je zgoraj povzeta, ne zatrjuje, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito. Po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Čeprav se v predlogu za izločitev sicer na splošno zatrjuje kršitev ustavnih pravic, pa ti očitki po vsebini niso konkretizirani v tej smeri. Po stališču obrambe, ki je zastopano tudi v pritožbi, naj bi namreč dokazi bili nezakoniti zato, ker ni možno preizkusiti, ali so bili pridobljeni zakonito. Takšno zatrjevanje pa je v nasprotju samo s seboj, saj dopušča možnost, da so bili dokazi pridobljeni zakonito. Že v predlogu za izločitev dokazov se namreč navaja, da je zahtevek policije K bil podan, saj je ta v odgovoru navedel opravilno št. zadeve, pod katero jo je vodila policija, izpodbijani sklep pa je tudi navedel pravno podlago za pridobivanje dokumentacije v predkazenskem postopku. Dejstvo, da se v spisu ne nahaja dopis policije, zato ne dokazuje nezakonitosti ravnanja policije, zaradi česar tudi ni podlage za izločitev pridobljenih listin.

6. Enako velja tudi za listine, ki jih je policija zasegla MU, saj kraj zasega listin, kot je naveden v potrdilu o zasegu, ne predstavlja pomembne okoliščine, sploh pa ne takšne, da bi na stopnji verjetnosti dokazovala nezakonitost predkazenskega postopka. Glede pritožbenega stališča, da ima obramba pravico preveriti zakonitost postopanja policije, je sicer pripomniti, da te navedbe vsekakor držijo. Vendar pa je ob tem pojasniti, da se za delovanje državnih organov predpostavlja, da je njihovo ravnanje zakonito, dokler se ne dokaže nasprotno, enako kot to velja za javno listino, kot je potrdilo o zasegu predmetov. Iz pritožbe, ki se sklicuje na celo vrsto ustavnih pravic, pa bi izhajalo ravno obratno, torej, da je policija dokaze dobila nezakonito dokler se ne dokaže (preveri), da so bili dobljeni po zakoniti poti. Tak pristop je torej povsem zgrešen, pa tudi sicer nezakonitost v postopku nima vedno za posledico izločitev dokazov, temveč le tedaj, kadar je to v zakonu izrecno navedeno.

7. Zmotno je tudi nadaljnje stališče obrambe, da je bila VK prekršena ustavna pravica iz 29. člena Ustave (privilegij zoper samoobtožbo), ker bi v predkazenskem postopku moral imeti status osumljenca. Dejstvo je, da tega statusa ni imel, niti se v pritožbi ne zatrjuje, da je tak status pridobil kasneje. Zato je sicer obširna pritožbena razlaga v smeri kršitve ustavno določenih pravic, povsem neutemeljena.

8. Ker glede na vse obrazloženo pritožbena izvajanja pravilnosti izpodbijanega sklepa niso ovrgla, je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevih zagovornikov na podlagi drugega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep V Kp 35458/2012
• VSL Sklep V Kp 1158/2018
• Sklep II DoR 118/2010, enako tudi II DoR 176/2010, II DoR 514/2010, II DoR 460/2010, II DoR 194/2010, II DoR 20/2010, II DoR 203/2010, II DoR 248/2010, II DoR 5/2010, II DoR 112/2015