VSK Sklep Cpg 40/2021

Jedro

Pravica do informacij in vpogleda je samostojna in individualna pravica družbenika, ki družbeniku omogoča učinkovito izvrševanje drugih korporacijskih pravic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec mora v petnajstih dneh povrniti predlagatelju stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti sledilo predlogu predlagatelja v smeri, da mora poslovodstvo nasprotnega udeležena predlagatelju v petnajstih dneh dati podatke glede določenih vprašanj, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa (točka I izreka). Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi odločilo, da mora nasprotni udeleženec v petnajstih dneh povrniti predlagatelju stroške postopka v višini 2.412,25 EUR s pp.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pritožil nasprotni udeleženec in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja v celoti zavrže oz. zavrne in predlagatelju naloži plačilo vseh stroškov nepravdnega in pritožbenega postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se nasprotni udeleženec na zahteve predlagatelja mesec in pol ni odzval. Nasprotni udeleženec je vse zahteve predlagatelja po posredovanju listin in informacij obravnaval ažurno in nanje aktivno odgovarjal. Tako je nasprotni udeleženec že na sami skupščini 31.8.2020 takoj odgovoril na vprašanja predlagatelja v obsegu, kot je bilo to mogoče glede na ad hoc postavitev vprašanj. V tej zvezi je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zaslišanje MM, ki bi znal izpovedati o odgovorih, ki jih je predlagatelj prejel na sami skupščini. Prav tako se je nasprotni udeleženec zavezal dati dodatne odgovore v roku 15 dni po skupščini, kar je tudi storil. Pri tem je šlo za posredovanje odgovorov, za katere je poslovodja nasprotnega udeleženca sam presodil, da njihovo posredovanje predlagatelju ni v nasprotju z interesi družbe M d.o.o. Nasprotni udeleženec je nato 28.9.2020 prejel dopis predlagatelja, s katerim je predlagatelj nasprotnega udeleženca ponovno pozval k predložitvi informacij, listin in odgovorov na vprašanja. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagatelj svoje informacijsko zahtevo v dopisu z dne 28.9.2020 razširil. Zaradi razširitve informacijske zahteve je moral poslovodja nasprotnega udeleženca opraviti novo presojo, ali posredovanje dodatno zahtevanih informacij in listin nasprotuje interesom družbe M d.o.o. Ker je šlo pri tem za težka pravna vprašanja, je logično, da se je poslovodja nasprotnega udeleženca obrnil po pravno pomoč. O tem je tudi obvestil predlagatelja v dopisu z dne 5.10.2020. V času vložitve predloga predlagatelja z dne 16.10.2020 je torej pravni svetovalec nasprotnega udeleženca pripravljal odgovor za predlagatelja, pri čemer predlagatelj ni nikoli stopil v kontakt s pravnim svetovalcem nasprotnega udeleženca. V tej zvezi bi moralo sodišče upoštevati tudi družbeno pogodbo nasprotnega udeleženca, to je 36. in 39. člen družbene pogodbe. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati 16. člen Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah. Iz tega razloga niso pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da se nasprotni udeleženec mesec in pol ni odzval na zahtevo predlagatelja. O molku poslovodstva nasprotnega udeleženca ne moremo govoriti. V tej zvezi pritožba opozarja tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 195/2019. Prav tako opozarja na odločbo istega sodišča I Cpg 758/2019.

3. Poslovodja nasprotnega udeleženca je dne 9.12.2020 na družbenika naslovil vabilo za sklic skupščine, ki bo odločala tudi o zahtevi predlagatelja za posredovanje informacij. Izvedba skupščine mora biti skladna z NIJZ priporočili. Upoštevaje dejstvo, da ima nasprotni udeleženec več kot 40 družbenikov, je praktično nemogoče izvesti skupščino v živo. Zaradi tega je nasprotni udeleženec predlagal, da se skupščina izvede korespondenčno, vendar se predlagatelj s tem ni strinjal. Ne drži argument predlagatelja, da bi nasprotni udeleženec lahko izvedel skupščino na podlagi določb Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Določba tega zakona velja zgolj za delniško družbo. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje BP, ki bi znal izpovedati, kakšen je pravi namen 36. člena družbene pogodbe M d.o.o. Jasno je, da družbena pogodba določa, da v sporu med direktorjem in družbenikom, ki želi posredovane informacije, primarno odloča skupščina. Nasprotni udeleženec je z dopisom z dne 20.10.2020 zavrnil predlog predlagatelja po posredovanju informacij na podlagi drugega odstavka 519. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zato bi moralo sodišče upoštevati to zakonsko določbo. O zavrnitvi informacij dokončno odločajo družbeniki. Predlagatelj je vložil predlog na sodišče, še preden je prejel obrazloženo zavrnitev zahteve s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je podal omenjeni odgovor, še preden je prejel predlog predlagatelja v konkretnem postopku. Sklic skupščine v družbi z omejeno odgovornostjo ni pogoj za odločanje družbenikov o informacijski zahtevi posameznega družbenika. V tej zvezi se pritožba sklicuje na komentar ZGD-1. Predlagatelj nikoli ni poskusil prijeti stališča ostalih družbenikov glede zavrnitve informacijske zahteve. Glede tega se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Pri zavrnitvi informacijske zahteve zadošča že, da je posledica uporabe taka, da kadarkoli nasprotuje interesom družbe. Za zavrnitev informacijske zahteve na podlagi drugega odstavka 512. člena ZGD-1, zato zadošča zgolj hipotetična zavrnitev. Predlagatelj je takoj po omenjeni skupščini začel kupovati vrednostne papirje istega izdajatelja, za katerega se je potegoval nasprotni udeleženec. Pri tem je predlagatelj celo dvignil borzni tečaj. Sodišče je napravilo napačne zaključke glede družbe E d.o.o. in njegovega solastnika MM. Nasprotni udeleženec je samo eden izmed preko 350 delničarjev družbe L d.d. in preko 6900 delničarjev družbe VH d.d. Direktor je upravičen odkloniti zahtevo za posredovanje informacij, če obstaja utemeljen sum, da bi bili podatki lahko uporabljeni v škodo družbe. O sporu dokončno odločajo družbeniki. Glede nakupa 168 delnic VH, se sodišče ni izjasnilo. Nasprotni udeleženec v tej zvezi opozarja, da je bil v nasprotju z njegovimi interesi že nakup samih delnic. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sploh ne izhaja zakaj bi imel predlagatelj pravico prejeti listine iz točke 1 do 6 izreka izpodbijanega sklepa. V tej zvezi ni jasno zakaj se je sodišče sklicevalo na MM, ki je solastnik in direktor družbe E d.o.o., član uprave L d.d. in predsednik uprave VH d.d. Pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje povsem ignoriralo zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da je pooblaščeni cenilec z vso odgovornostjo v svojem poročilu potrdil, da konsolidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo konsolidirani finančni položaj skupine M d.o.o. na dan 31.12.2019 in njen konsolidirani poslovni izid in poslovne denarne tokove v skladu z mednarodnimi standardi poročanja kot jih je sprejela Evropska unija. Pravica družbenika se ne more nanašati na listine iz poslovnih transakcij hčerinskih družb oz. strateške načrte in druge notranje informacije teh družb. L d.d. ni več borzna družba, niti sam niti njegove družbe v njegovi skupini ne pripravljajo več trimesečnih in polletnih poročil, za izjemo družbe VH d.d. Zato predlagatelj teh dokumentov ne more izročiti. Kar pa se tiče poročila družbe VH d.d., bi moralo sodišče zahtevo zavrniti, saj je predlagatelj zahteval listino, ki je bila že 29.9.2020 javno objavljena na spletni strani družbe.

4. Nasprotni udeleženec je po svojem pooblaščencu podal obširen odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem pa prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)¹ je kapitalska gospodarska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na poslovne deleže. Imetniki teh deležev so družbeniki, kar pomeni, da so družbeniki korporacijsko pravni lastniki d.o.o. Status družbenika namreč pomeni uresničevanje številnih premoženjskih in upravljalskih pravic, pri čemer je pravica do informacij in vpogleda (512. člen ZGD-1) tista članska pravica, ki nujno dopolnjuje sistem družbeniških pravic². Pravica do informacij in vpogleda je samostojna in individualna pravica družbenika, ki družbeniku omogoča učinkovito izvrševanje drugih korporacijskih pravic. Če družbenik ni seznanjen z vsemi relevantnimi dejstvi, je več kot očitno, da ne more učinkovito uresničevati svojega članskega položaja v družbi. Zato se s to pravico družbeniku priznava tudi pravica do kontrole družbenih zadev³.

7. Če hoče biti družbenik zadostno informiran, mu mora družba (preko poslovodstva) dati vse informacije, kar vključuje tudi upravičenje do vpogleda v vso dokumentacijo družbe o zadevah družbe⁴ in njenih povezanih (odvisnih) družbah⁵. Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu tudi ni dolžan posebej utemeljiti, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Poslovodja sme zavrniti zahtevo po informaciji in vpogledu: 1. (posebni zavrnitveni razlog) če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in bi s tem družbi ali z njo povezani osebi prizadejal občutno škodo (objektivna predpostavka), ali 2. če obstajajo drugi (splošni) zavrnitveni razlogi (nezmožnost izpolnitve, zloraba pravice do informacij v smeri izvrševanja v nasprotju z dolžnostjo zvestobe). V tej zvezi pa je pravno pomembno, da o odklonitvi zahteve zaradi posebnega zavrnitvenega razloga dokončno odločajo družbeniki, v vseh drugih primerih (splošni zavrnitveni razlogi) pa o zavrnitvi informacijske zahteve odloča zgolj poslovodja. Sklep družbenikov (če odločijo, da se potrdi odločitev poslovodje glede zavrnitve informacijske zahteve) je torej procesna predpostavka dovoljenosti uveljavljanja zahteve za sodno varstvo po 513. členu ZGD-1 samo v primeru, če je informacijska zahteva zavrnjena zaradi posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Seveda je možno z družbeno pogodbo to procesno predpostavko razširiti tudi na primere, ko je informacijska zahteva zavrnjena iz drugih (splošnih) zavrnitvenih razlogov, vendar v konkretnem primeru takšna (avtonomna) pravna podlaga v družbeni pogodbi nasprotnega udeleženca (36. člen – priloga A5) več kot očitno ni predpisana. Kar je že na prvi pogled jasno in nedvoumno zapisano (in podpisano), se uporablja tako, kot se zapisano pogodbeno besedilo glasi⁶, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Zato sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, ko je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče BP (ki naj bi kot pripravljalec družbene pogodbe znal izpovedati, kakšen je pravi namen 36. člena družbene pogodbe).

8. Ključnega pomena je, da družba na družbenikovo zahtevo po informaciji ali po vpogledu odgovori v razumnem roku. Če ne odgovori, oz. če odgovor ni popoln in izčrpen ter uporabljiv za cilje družbenika v zvezi z njegovo pravico do nadzora in upravljanja, je treba družbeniku vsekakor priznati pravni interes za začetek sodnega postopka po 513. členu ZGD-1.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagatelj (družbenik nasprotnega udeleženca, ki je imetnik 22,08 % vseh poslovnih deležev) na skupščini družbenikov nasprotnega udeleženca 31.8.2020 zahteval informacije, zlasti pa vpogled v listinsko dokumentacijo (priloga A10), ki se nanaša na dve pogodbi o nakupu delnic s strani nasprotnega udeleženca od družbe VH d.d. iz leta 2017 oz. 2018 (točka I/1, 2 izreka izpodbijanega sklepa) in vseh z njima povezanih listin (posojilne pogodbe, zastavne listine, cenitve – točka 1/3-5 izreka izpodbijanega sklepa). Poslovodja nasprotnega udeleženca mu te listinske dokumentacije ni dal na vpogled, kot je to razvidno iz pisnega odgovora nasprotnega udeleženca z dne 14.9.2020 (priloga A13). Iz tega razloga je sodišče tudi pravilno odločilo, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje MM, ki naj bi znal izpovedati o odgovorih, ki jih je predlagatelj prejel na sami skupščini. V dopisu z dne 28.9.2020 (priloga A14) je predlagatelj razširil svojo informacijsko zahtevo (zahteva za vpogled v dokumentacijo – točka I/6-9 izreka izpodbijanega sklepa in zahteva informacije v zvezi s skupščinskim sklepom z dne 20.9.2018 o povečanju osnovnega kapitala družbe VH d.d., katere večinski lastnik z deležem 87,79 % je nasprotni udeleženec), na katero je poslovodja nasprotnega udeleženca v dopisu z dne 5.10.2020 (priloga A16) odgovoril tako, da je predlagatelja pozval, naj nadaljnja komunikacija med udeležencema poteka med pooblaščenima odvetniškima družbama.

10. Glede prvotne informacijske zahteve je po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno, da nasprotni udeleženec na družbenikovo zahtevo po vpogledu točno določenih listin v razumnem roku ni odgovoril⁷, zato je predlagatelj v tem delu vsekakor imel pravni interes za začetek sodnega postopka, kar je predlagatelj tudi udejanjil z vložitvijo predloga z dne 16.10.2020. Enako (z vidika poteka razumnega roka⁸ za izčrpen in popoln odgovor na dolžnikovo informacijsko zahtevo) velja tudi za predlagateljevo razširjeno informacijsko zahtevo z dne 28.9.2020. V tej zvezi je treba namreč upoštevati, da je nasprotni udeleženec šele 20.10.2020 pisno odgovoril na zadnjo zahtevo predlagatelja za posredovanje informacij in listin (priloga A18), pri čemer je zahtevo zavrnil, ker udeleženca postopka opravljata neposredno konkurirajoče dejavnosti (holding dejavnosti) in bi zato posredovanje zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na pridobivanje delnic v gospodarskih družbah, pomenilo razkritje ključnih strateških investicijskih dokumentov neposrednemu konkurentu (vse to pa bi vodilo v poslabšanje tržnega položaja nasprotnega udeleženca, kar je v nasprotju z njegovimi interesi).

11. V času vložitve konkretnega predloga po 513. členu ZGD-1 nasprotni udeleženec informacijske zahteve ni zavrnil zaradi razlogov po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 (prvi odstavek 36. člena družbene pogodbe), ampak je to storil šele po vložitvi takšnega predloga. Zaradi tega je predlagatelj v času vložitve predloga vsekakor imel pravni interes za začetek konkretnega sodnega postopka, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav tako je na tem mestu pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da določba 513. člena ZGD-1⁹ ne prepričuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka: izvensodni in sodni postopek¹⁰.

12. Iz tega razloga ni več pravno pomembna pritožbena kritika v smeri, da bi lahko predlagatelj sklical skupščino družbenikov (v tem delu sicer pritožbeno sodišče soglaša s prepričljivimi razlogi sodišča prve stopnje v točkah 7 in 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa) oz. pridobil mnenje (sklep) družbenikov glede zavrnitve informacijske zahteve zaradi posebnega zavrnitvenega razloga s strani poslovodje nasprotnega udeleženca, oz. da je predlagatelj v razmerah pandemije nasprotoval korespondenčnemu odločanju družbenikov o tem vprašanju.

13. Pritožbeno sodišče se ravno tako pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi utemeljenost posebnega zavrnitvenega razloga ni podana. Nasprotni udeleženec tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspel dokazati verjetnosti, da bo predlagatelj zahtevane informacije uporabil v korist konkurenčne družbe, zlasti v smeri katere izmed zahtevanih informacij naj bi bile posebej občutljive in bi lahko prispevale k občutni škodi nasprotnega udeleženca. Tudi zatrjevana okoliščina, da se predlagatelj ukvarja z isto (holding) konkurenčno dejavnostjo kot nasprotni udeleženec, še zdaleč ni prepričljiv argument, ki bi lahko sam po sebi vzbudil dvom v možnost razkritja ključnih strateških investicijskih dokumentov neposrednemu konkurentu. Holding je namreč družba, ki ima večinske deleže v drugih družbah. Ta koncernska oblika povezanih družb se ukvarja z ustanavljanjem, financiranjem in upravljanjem z udeležbo v drugih pravno samostojnih družbah (562. člen ZGD-1). Nasprotni udeleženec v obravnavani zadevi ni navedel nobene relevantne dejstvene podlage, ki bi kazala (ker oba udeleženca opravljata holdinško dejavnost), da bi predlagatelj zahtevane informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi nasprotnega udeleženca, in bi s tem nasprotnemu udeležencu ali z njim povezani družbi lahko nastala občutna škoda. Takšna relevantna dejstva prav gotovo niso navedbe¹¹, da je predlagatelj pridobil zanemarljivo število delnic družbe VH d.d., v kateri ima nasprotni udeleženec več kot 87 % kapitalski delež. Bistvo holdinga je namreč v tem, da teži za tem, da ima v lasti večino deležev pravno samostojnih družb.

14. Neprepričljiva je tudi pritožbena kritika, da nasprotni udeleženec določene dokumentacije, ki jo zahteva predlagatelj na vpogled (trimesečna in polletna poslovna poročila za leto 2020 – točka I/8 izreka izpodbijanega sklepa), sploh nima. Na to dejansko nezmožnost izpolnitve se namreč nasprotni udeleženec sploh ni skliceval v zavrnitvi informacijske zahteve. Prav tako nasprotni udeleženec tega splošnega zavrnitvenega razloga ni izpostavil v konkretnem sodnem postopku v prvih dveh pripravljalnih vlogah, temveč je ta razlog dokazno nepodprt navedel šele v zadnji pripravljalni vlogi¹². V tej zvezi je treba tudi upoštevati, da zgolj okoliščina, da družba L d.d. ni več borzna družba, še ne pomeni, da se sporna poslovna poročila v konkretnem primeru niso pripravljala. Če pa je kakšno poslovno poročilo objavljeno na spletni strani družbe, bo nasprotni udeleženec izpolnil informacijsko zahtevo že s tem, da se bo skliceval na konkretno javno objavo.

15. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 52. člena ZGD-1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

16. Pritožbeno sodišče je predlagatelju priznalo stroške za odgovor na pritožbo v skupnem znesku 559,98 EUR (sestava odgovora na pritožbo 750 odvetniških točk, materialni in poštni izdatki 15 odvetniških točk in 22 % DDV).

-------------------------------
¹ V ZGD-1 je ta pravnoorganizacijska oblika urejena v členih od 471 do 522; enoosebna d.o.o. pa v členih od 523 do 526.
² Družba z omejeno odgovornostjo, Saša Prelič in ostali, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 175.
³ Družba z omejeno odgovornostjo, opomba citirana, stran 175.
⁴ Predmet zahteve po informacij so na splošno vse zadeve družbe; glej podrobneje družba z omejeno odgovornostjo, ibidem, opombo 200 na strani 177.
⁵ Posebej v primerih, ko ima obvldujoča družba v odvisnih družbah izključevalen ali prevladujoč kapitalski delež.
⁶ Prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
⁷ V smeri predložitve zahtevanih listin ali utemeljenih razlogov nepredložitve.
⁸ Rok petnajst dni za odgovor je vsekakor razumen in primeren, upoštevaje ob tem, da nasprotni udeleženec sploh ni predlagal, da se rok za informacijsko zahtevo v konkretnem primeru podaljša.
⁹ Glede na trenutek vložitve zahteve za sodno varstvo družbenikove pravice do informacij.
¹⁰ Višje sodišče v Ljubljani I Cpg 306/2017 in I Cpg 195/2019.
¹¹ Ki jih je sicer nasprotni udeleženec izpostavil šele v konkretnem sodnem postopku.
¹² Predlagatelj v sodnem postopku na prvi stopnji na to navedbo sploh ni mogel odgovoriti pred izdajo izpodbijanega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

06.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 432/2004
• Sklep I Up 1077/2000
• VSL sklep I Cpg 991/2013