<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sodba PRp 4/2021

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2021:PRP.4.2021
Evidenčna številka:VSK00043241
Datum odločbe:18.02.2021
Senat, sodnik posameznik:Aleš Arh (preds.), mag. Jana Petrič (poroč.), Vitomir Bohinec
Področje:PREKRŠKI
Institut:detektivska dejavnost - osebna zaznava - tajno sledenje - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - detektiv

Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v opisu dejanja v odločbi o prekršku niso navedeni vso znaki prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1. Prekrškovni organ bi namreč moral s konkretnimi očitki utemeljiti razliko med osebno zaznavo po ZDD-1 in takim ravnanjem, ki že predstavlja prikrit preiskovalni ukrep.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo zahtevi za sodno varstvo in odločbo o prekršku Inšpektorata RS za notranje zadeve št. 221-389/2018 z dne 8.11.2018 spremenilo tako, da je ustavilo postopek zoper kršiteljico zaradi prekrška po 10. točki prvega odstavka Zakona o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1) in po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ. Meni, da je treba določbo 32. člena ZDD-1 iz razlogov javne koristi in v luči varovanja ustavno zagotovljene pravice do zasebnosti razlagati širše. Pri izvajanju osebne zaznave detektiv ne sme preiti v prikrito zasledovanje, ki je v domeni policije. Stališče sodišča, da zaradi določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obstoječa ureditev ZDD-1 ne prepoveduje izvajati prikritega zasledovanja ali kot ga poimenuje sodišče "dinamične zaznave s pomočjo prevoznega sredstva". Določbe 32. člena ZDD-1 je treba razlagati "a contrario", saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo, da detektivi lahko izvajajo prikrito sledenje in s tem bistveno posegajo v posameznikovo pravico do zasebnosti že zaradi potrjevanja suma o obstoju družbeno manj nevarnih ravnanj kot so kršitve delovne discipline, hkrati pa jim je prepovedano prikrito slednje z namenom odkrivanja najhujših kaznivih dejanj. Slednje razumevanje predmetnih določb ruši družbena razmerja in vzpostavlja nevzdržno stanje, ko imajo detektivi več pooblastil kot policija. Posameznik tudi na javnih krajih utemeljeno pričakuje, da ne bo izpostavljen posegom v svojo zasebnost. Prepoved izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov policije je treba razumeti v kontekstu prepovedi načina izvajanja sicer dovoljenega osebnega zaznavanja na javnih krajih iz 30. člena ZDD-1. Dovoljena metoda detektivovega dela se konča takrat, ko preide v prikrito zasledovanje iz 32. člena ZDD-1. Pri tem je namen prikritega zasledovanja povsem irelevanten. Prekrškovni organ vztraja, da je detektivka s tem, ko je 5.6.2018 z vozilom neprekinjeno prikrito opazovala in sledila A. H. na relaciji R. – L. pri B. P. – L. – K. – R. in sledenje fotografsko dokumentirala, izpolnila vse znake prekrška iz druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDD-1.

3. V odgovoru na pritožbo je kršiteljica pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Predvsem se strinja, da je opis dejanja v odločbi o prekršku najmanj pomanjkljiv in nekonkretiziran. Ne vsebuje namreč pojasnila, na kakšen način naj bi kršiteljica sledila Hogetu,... Sama vožnja detektiva v isti smeri kot vožnja opazovane osebe, brez dodanih elementov, ki bi kazali na prepovedano opravljanje detektivske dejavnosti, še ne pomeni prekrška.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek ustavilo, ker prekršek po 10. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1 ni dokazan, dejanje opisano v zvezi z očitkom prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1 pa ni prekršek. V izreku odločbe o prekršku je navedeno, da naj bi obdolžena 5.6.2018 izvajala detektivsko dejavnost osebne zaznave in zbiranja podatkov o sumu storitve disciplinske kršitve A. H. brez pisnega pooblastila naročnika detektivske storitve (prekršek po 10. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1), pri izvajanju te dejavnosti pa naj bi z vozilom prikrito sledila A. H. na relaciji R. - L. pri B. P. - L. - K. - R., s čimer je izvajala prikriti preiskovalni ukrep tajnega sledenja, ki je detektivom prepovedan (prekršek po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1). V postopku se je izkazalo, da je obdolžena ustrezno pisno pooblastilo imela. Ker v zvezi s tem prekrškovni organ ni imel konkretnih ugovorov, je pritožbeno sodišče opravilo samo uradni preizkus in ugotovilo, da kršitve postopka iz 159. člena ZP-1 niso podane, prav tako niso bile v škodo kršiteljice kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek. V zvezi z očitkom prekrška po 14. točki prvega odstavka gre po mnenju sodišča prve stopnje za prikrito sledenje, ki je detektivom prepovedano, le če detektiv ta ukrep izvaja z namenov odkrivanja ali pregona storilca kaznivega dejanja in če pri tem uporablja ustrezna tehnična sredstva. Iz opisa dejanja ni razvidno niti eno niti drugo.

6. Po deveti alineji drugega odstavka 26. člena ZDD-1 detektiv lahko pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih. Pri tem lahko detektiv tudi osebno zaznava in uporablja tehnična sredstva (27. člen ZDD-1). Detektiv tako lahko pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora (30. člen ZDD-1). Tehnična sredstva lahko uporablja le, če je to nujno za zavarovanje dokazov, pri čemer so nadaljnje omejitve določene le glede zvočnega snemanja (31. člen ZDD-1). Detektiv ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo.

7. Tajno opazovanje se po določbi 149. a člena ZKP izvaja z neprekinjenim ali ponavljajočim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejšnjih odstavkov. Pogoj za odobritev tajnega opazovanja je res obstoj utemeljenih razlogov za sum, da gre za eno od tako imenovanih kataloških kaznivih dejanj, vendar se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je stališče sodišče prve stopnje, da so prikriti preiskovalni ukrepi detektivom dovoljeni vedno, razen če gre za pregon in odkrivanje kaznivih dejanj, napačno. Prikrito opazovanje in sledenje namreč predstavlja hud poseg v človekovo zasebnost, pri čemer zasebnost ni varovana le pred posegi države. Zato razlaga, da bi za izvajanje takega ukrepa v primeru, da gre za najhujša kazniva dejanja, veljale vse kavtele, ki jih zagotavlja kazenski postopek, pri disciplinskih kršitvah pa bi ukrepe neomejeno lahko izvajal vsak detektiv, ni ustavno skladna.

8. Vseeno pa se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da v opisu dejanja v odločbi o prekršku niso navedeni vsi znaki prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1. Prekrškovni organ bi namreč moral s konkretnimi očitki utemeljiti razliko med osebno zaznavo po ZDD-1 in takim ravnanjem, ki že predstavlja prikrit preiskovalni ukrep. V izreku pa sploh ni omenjena uporaba tehničnih sredstev, ni navedeno, da naj bi šlo za neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje (na primer v času, ko opazovani ni bil v avtomobilu), ni izrecno navedeno, na kaj je bila obdolžena pri opazovanju osredotočena1,... Zgolj dejstvo, da je obdolžena sledila opazovanemu tako, da je vozila za njim, ne zadošča za sklep, da je prekoračila detektivova upravičenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ustavilo postopek.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških).

-------------------------------
1 Bolj podrobne navedbe šele v pritožbi so prepozne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o detektivski dejavnosti (2011) - ZDD-1 - člen 26, 26/2, 26/2-9, 27, 30, 31, 50, 50/1, 50/1-10, 50/1-14.
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 149.a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2MjI4