VSK Sklep CDn 259/2020

Jedro

Ker je zaznamba spora po 79. členu ZZK-1 dovoljena le v primeru take tožbe, s katero zahteva tožnik od sodišča ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način, v primeru, ko izvod tožbe ni priložen, tudi ni mogoče preveriti, če so pogoji za zaznambo spora sploh izpolnjeni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrže.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavni zemljiškoknjižni zadevi je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik zavrgel predlagani vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem na nepremičnini parc.št. 1/2 k.o. M. (ID 6), ker predlogu ni bila priložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice in tudi ne potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe. V ugovornem postopku je predlagatelj priložil manjkajoče potrdilo okrajnega sodišča o vloženi tožbi zoper A. d.o.o., ne pa tudi izvoda tožbe. Kljub temu je prvostopenjsko sodišče štelo, da je predlagatelj saniral odpravljivo pomanjkljivost, zato je ugovoru ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice.

2. Zoper sklep se po pooblaščeni odvetniški družbi pritožuje nasprotni udeleženec A. d.o.o. ( v nadaljevanju nasprotni udeleženec), ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis zaznambe spora zavrne. Najprej izpostavlja, da predlagatelj s tožbo na ugotovitev lastninske pravice, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis zaznambe spora, ni zajel vseh solastnikov nepremičnine, na kateri vtožuje ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in je že iz tega razloga treba tožbeni zahtevek zavrniti. V tožbi pa predlagatelj tudi ni utemeljil temelja, na osnovi katerega bi bil upravičen do priposestvovanja. Pritožnik navaja, da je sporno nepremičnino kupil od P. d.o.o., ki je nepremičnino kupila na javni dražbi v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba. Tako ne drži trditev predlagatelja, da je dobroverni pridobitelj nepremičnine, saj le te ni kupil na podlagi pogodbe. Če je menil, da je bil dobroveren, bi moral to izpostaviti ob prodaji v stečajnem postopku. Nakup nepremičnine na javni dražbi je način pridobitve lastninske pravice, ki zaradi javnosti postopka in dejstva, da ga vodi sodišče, izključuje ugovor morebitne nedobrovernosti kupca premoženja stečajnega dolžnika. Pritožnik uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Za pritožnika ni sporno, da je predmet obravnavanja tožba na ugotovitev tožničine lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. V primeru, da gre za tako vrsto tožbe, je ta predmet zaznambe (79. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1), v kolikor so izpolnjeni vsi formalni pogoji po določbah ZZK-1 (124. in 147. člen ZZK-1). Da ti ne bi bili izpolnjeni, pritožba ne zatrjuje. Ali gre za očitno neutemeljeno tožbo, kot to zatrjuje pritožba, pa zemljiškoknjižno sodišče, upoštevaje načelo formalnosti, ne sme presojati, saj bi, v kolikor bi to storilo, nedopustno poseglo v pristojnost pravdnega sodišča, ki je edino pristojno, da presoja utemeljenost tožbe in v njej postavljenega tožbenega zahtevka.

5. Kot je pravilno pojasnil zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, se zaznamba spora opravi na podlagi priložene tožbe, predlogu za zaznambo pa mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek (prva točka prvega odstavka in tretji odstavek 79. člena ZZK-1). V predmetni zadevi je predlagatelj v ugovornem postopku priložil potrdilo o vloženi tožbi, ne pa tudi izvoda tožbe, čeprav je bil na to pomanjkljivost opozorjen v razlogih sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika. Zakonska zahteva po predložitvi tožbe ni namenjena sama sebi. Ker je zaznamba spora po 79. člena ZZK-1 dovoljena le v primeru take tožbe, s katero zahteva tožnik od sodišča ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način, v primeru, ko izvod tožbe ni priložen, tudi ni mogoče preveriti, če so pogoji za zaznambo spora sploh izpolnjeni.

6. Sicer pa pritožbeno sodišče opozarja tudi, da mora glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek. Listine morajo biti ne le predložene, temveč v samem predlogu tudi ustrezno individualizirane, torej določno opredeljene, saj nedoločna navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Citirano določbo je treba povezati s 152. členom ZZK-1, ki opredeljuje sklep o vpisu - med drugim mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za vpis ter vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje. Pravilna izpolnitev predloga torej ni sama sebi namen, pač pa je potrebna, da se opravi vsebinski preizkus utemeljenosti predloga in nato tudi pravilnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Pa tudi sicer se podatki o listinah, ki so podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo v informatizirano glavno knjigo in so razvidni iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige ter morajo biti dostopni javnosti (178., 195. in 198. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru pa listine, na podlagi katerih je bil predlagan vpis, v predlogu in posledično tudi v izpodbijanem sklepu niso ustrezno opredeljene.

7. Na podlagi navedenega se pritožbeno sodišče z odločitvijo v izpodbijanem sklepu ne strinja in meni, da je bila odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice pravilna.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog zavrglo (3. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

9. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 78/2023
• VSK Sklep CDn 180/2019
• VSK Sklep CDn 45/2019