VSK Sklep CDn 109/2020

Jedro

Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

Na podlagi teh listin

št. datum listine vrsta listine dodatni opis

Zamudna sodba v imenu ljudstva, z dne 20.5.2019

se dovolijo ti vpisi, ki začnejo učinkovati 11.10.2019:

1.

Izbris nepremičnine, ki je v zemljiški knjigi vpisana s temi podatki:

tip nepremičnine: 4 - stavbna pravica

vir ID znaka: 3 - določi VS

ID znak: stavbna pravica 2-1/4

stran 2 od 2

katastrska občina B.stavbna pravica 1/4 (ID 5)

in pri tej nepremičnini izbris osnovnega pravnega položaja:

ID osnovnega položaja: 9

vrsta osnovnega položaja: 103 - vknjižena stavbna pravica

delež: 1/1

imetnik:

1. matična številka: 000000

firma / naziv: S. d.o.o.

naslov: S. 0, M.

2.

Izbris izvedene pravice / zaznambe iz četrtega odstavka 13. a člena ZZK-1:

ID pravice / zaznambe 1

vrsta pravice / zaznambe 409 - vknjižena stavbna pravica

glavna nepremičnina: katastrska občina B. parcela 1/4 (ID 1)

podatki o vsebini pravice / zaznambe:

dodatni opis:

Po pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 07.08.2006,se vknjiži stavbna pravica za dobo 50 let.

imetnik:

1. vsakokratni lastnik nepremičnine: katastrska občina B. stavbna pravica 1/4 (ID

5)

Izvedena pravica / zaznamba se izbriše:

pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine katastrska občina B. parcela 1/4 (ID 1)

ID osnovnega položaja: 111111111

vrsta osnovnega položaja: 101 - vknjižena lastninska pravica

delež: 1/1

imetnik:

1. EMŠO:

osebno ime: N.J.

naslov: F., xy, M.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru drugega udeleženca N. M. d.d.(v nadaljevanju B.) in sklep z dne 30.10.2019, s katerim je bila na podlagi zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 20.5.2019 izbrisna stavbama pravica na v uvodu navedenih nepremičninah, ki je bila vpisana v korist družbe S. d.o.o., spremenilo tako, da predlaganega vpisa ni dovolilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ugotovilo: - da je stavbna pravica obremenjena z maksimalno hipoteko v zavarovanje B. terjatve v višini 1.100.000,00 EUR in z zemljiškim dolgom za znesek 5.000.000,00 EUR; - da se v pravilnost zamudne sodbe zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati; - da v posledici prenehanja stavbne pravice prenehata tudi pri njej vpisani izvedeni pravici, vendar pa to ne sme biti v škodo tretjim. Medtem ko sodišče obstoju hipoteke v korist B. ni videlo ovir za predlagani izbris (soglasje imetnika zastavne pravice za prenehanje stavbne pravice v dani situaciji ni potrebno, ex lege pridobi zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice do lastnika nepremičnine iz naslova nadomestila), pa glede na nekdanji 200. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ; ki ga je treba upoštevati za zemljiške dolgove, vpisane pred novelo SPZ-A) oviro predstavlja dejstvo, da predlogu ni predloženo zemljiško pismo in tako ni znano, kdo je njegov upravičeni imetnik. Kot je navedlo, bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti, če bi se zemljiški dolg ne glede na to izbrisal. Poleg tega bi moralo sodišče v primeru ugodilne odločitve zemljiško pismo razveljaviti, pri čemer pa ni predvideno, da bi bilo mogoče izven izvršilnega in stečajnega postopka imetnika zemljiškega pisma pozvati, da razkrije identiteto in izroči pismo.

2. Zoper ta sklep je predlagateljica vložila pritožbo. Navaja, da je stavbna pravica na podlagi pravnomočne zamudne sodbe prenehala obstajati, zemljiškoknjižno sodišče pa to listino, ki je podlaga za izbris stavbne pravice neutemeljeno in brez podlage ignorira pod pretvezo, da izbris stavbne pravice ne sme biti v škodo tretjim. To bi pomenilo, da je lastnik nepremičnine v primerjavi s tretjimi v podrejenem položaju. Razlogovanje o zemljiškem dolgu je pravno zmotno. Po 193. členu SPZ se za zemljiški dolg smiselno uporabljajo določila o hipoteki, zato ni podlage, da sodišče ločuje med položajem B. in izbrisom zemljiškega dolga. Zahteva iz 200. člena SPZ po predložitvi zemljiškega pisma je zaradi neakcesornosti, samostojnosti in enostavne prometnosti zemljiškega dolga ter neobstoja dostopnih evidenc o imetnikih zemljiškega pisma neuresničljiva. Predlagateljici ni znano, kako se je zemljiški dolg prenašal, lahko pa je neznano tudi ustanovitelju zemljiškega dolga. Izven stečaja in izvršbe ni predpisa, ki bi imetniku nalagal (samo)razkritje in izročitev zemljiškega pisma. Ker ustanovitelj zemljiškega dolga po tretjem odstavku 199. člena SPZ nima prednostnega poplačilnega upravičenja, se neznani imetnik zemljiškega pisma ne poplača. Že zakon predvideva, da predložitev pisma ni vedno predpostavka za izbris (resničnega) zemljiškega dolga, pa tudi Vrhovno sodišče je že odločilo, da zemljiškega pisma ni treba predložiti (sodba in sklep II Ips 226/2017).

3. B. v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Dodaja, da je predlagateljica pritožbo vložila na Okrajno sodišče v Murski Soboti, ne pa na predpisani naslov in v pravnem pouku navedeni naslov. Zato je po mnenju B. napačno vložena pritožba prepozna.

4. Pritožba je pravočasna in utemeljena.

5. Glede pravočasnosti:

6. Predlagateljici je bil izpodbijani sklep vročen dne 11. 3. 2020. Drži, da je pritožbo naslovila in poslala na Okrajno sodišče v Murski Soboti (s priporočeno pošiljko, oddano na pošto 23. 3. 2020) in ne neposredno na Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve Okrajnega sodišča v Ljubljani, kot je bila pravilno poučena. Po podatkih spisa je bila nato pritožba ustrezno skenirana in v elektronski spis vložena dne 27. 3. 2020, kar bi bilo v primeru neprekinjenega teka pritožbenega roka dan prepozno. Vendar je treba upoštevati, da je tek pritožbenega roka sovpadal z obdobjem, ko je bila v državi razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in sprejeti s tem povezani začasni ukrepi za omilitev posledic epidemije. Med njimi je tudi začasna prekinitev teka procesnih rokov v zadevah, ki niso nujne (glej 83.a člen Zakona o sodiščih in Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS 21/2020)). Glede na navedeno in ker zemljiškoknjižne zadeve ne sodijo med nujne zadeve, je pritožba pravočasna.

7. O utemeljenosti pritožbe:

8. Pritožnica je lastnica uvodoma navedene zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica. Obenem je tožnica iz zamudne sodbe, s katero je pravnomočno odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ). Konkretna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani vpis (3. točka prvega odstavka 40.člena ZZK-1). Sodba je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati.

9. V izpodbijanem sklepu je bilo pravilno pojasnjeno, da pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico (za razliko od predčasnega prenehanja na podlagi pravnega posla na podlagi 261. člena SPZ). Prav tako ni dvoma, da mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati načelo formalnosti postopka iz 124. člena ZZK-1. O pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi ter se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe, ki predstavlja podlago za dovoljeni vpis. V odgovoru na pritožbo B. teh argumentov niti ne problematizira.

10. Glede na vse navedeno pa pritožbeno sodišče ne vidi ovire za predlagani izbris niti v obstoju zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala predlagateljica predlogu za vpis predložiti zemljiško pismo, je pravno zmotno. Imetnik zemljiškega pisma na izid postopka ne more vplivati. Prav tako v konkretnem primeru ni tehtnega razloga za razveljavitev zemljiškega pisma. Pritožbeno sodišče pripominja, da zakon izrecno ureja le obremenitev stavbne pravice z zastavno pravico in imetnikom zemljiškega dolga (inkorporiranega v zemljiškem pismu) tudi ne zagotavlja nobenega varstva v primeru predčasnega prenehanja (drugače velja za zastavnega upnika, ki pridobi zastavno pravico na denarni terjatvi bivšega imetnika stavbne pravice do lastnika zemljišča iz naslova nadomestila, drugi odstavek 264. člena SPZ).

11. Iz zgornjih razlogov in ker iz spisovnih podatkov izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče ugotovilo obstoj ostalih pogojev za dovolitev vpisa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagani vpis dovolilo (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 123/2020
• VSK Sklep CDn 125/2020
• VSK Sklep CDn 110/2020