VSK Sklep CDn 82/2020

Jedro

V tem pritožbenem postopku je odločilno, ali je bilo zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se predlaga vpis, overjeno pred ali po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist države. Overitev je bila opravljena 14.11.2018, istega dne je bilo (ob16:06:41) vloženo obvestilo o listini, ki je podlaga za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve obravnavanih nepremičnin.

Pritožnik vztraja, da je bila overitev opravljena prej, vendar nima ustreznega listinskega dokaza, ki bi brez vsakršnega dvoma potrjeval to dejstvo. Obvestilo je opremljeno s časovnim žigom, overitvena klavzula pa ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Predlagatelj M. d.o.o., je predlagal vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe v korist kupca G. d.o.o. Predlog je vložil 14.11.2018 ob 17:07:16 uri. Prvostopenjsko sodišče (sodniška pomočnica) predlogu ni ugodilo (odločilo je, da vpis ni dovoljen), ker je ugotovilo, da obstaja ovira za vpis. Istega dne je zemljiškoknjižno sodišče ob 16:06:41 uri prejelo listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije. Zoper sklep je ugovarjala pravna oseba, v korist katere je bil predlagan vpis, drug udeleženec G. d.o.o. Trdil je, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo na pogodbi, ki je podlaga za vpis, overjeno pri notarki pred začetkom učinkovanja zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. To dejstvo je dokazoval z računom za plačilo storitve notarki, ki je bil izdan ob 13:28 uri istega dne, kot je bil predlagan vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.

2. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče (sodnica) ugovor zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Svojo odločitev je obrazložilo z argumentom, da Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v prvi alineji drugega odstavka 99. člena ne določa časa za odločanje o tem, ali je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku (ali je to dan, ura, minuta, sekunda) od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve in je zato štelo, da je zaradi načela vrstnega reda pomembno, kdaj je bil predlog vložen v zemljiški knjigi.

3. Proti sklepu se pritožuje drug udeleženec G. d.o.o. (v nadaljevanju pritožnik). Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in spremeni sklep o vpisu tako, da vpis dovoli, podrejeno, da ga razveljavi in vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu. Navaja, da je bila prodajna pogodba z dne 22.10.2018 prijavljena za odmero davka na promet nepremičnin. Davek je bil plačan 6.11.2018. Prodajalec je svoj podpis overil 14.11.2018 pred 13:28 uro. Notarka je v imenu prodajalca 14.11.2018 ob 17:07:16 uri vložila zemljiškoknjižni predlog. Iz potrdila o overitvi OV xy/18 z dne 14.11.2018 ura overitve ni razvidna, saj Zakon o notariatu določa, da overitvena klavzula vključuje zgolj datum, ne pa tudi ure. Vendar je pritožnik pri notarki, ki je izvedla overitev podpisa prodajalca na zemljiškoknjižnem dovolilu, pridobil račun z dne 14.11.2018, iz katerega izhaja, da je z njim notarka po opravljenih storitvah obračunala storitve overitve podpisa prodajalca na ZK dovolilu (OV xy/2018, tar. št. 8/1) in vložitev ZK predloga (ezk xy/18, tar. št. 13). Račun je bil izdan ob 13:28 uri za gotovinsko plačilo, kar pomeni, da je bil ob tej uri tudi davčno potrjen, iz česar izhaja, da je bil podpis predlagatelja overjen pred to uro in s tem pred začetkom učinkovanja zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Da je bil podpis predlagatelja kot prodajalca overjen pred izdajo računa in da je notarka pred overitvijo podpisa prodajalca vpogledala v zemljiško knjigo, kjer zaznamba prepovedi še ni bila vknjižena, je notarka potrdila tudi v elektronskem sporočilu 11.6.2019. V zadevi ni sporno, da je bil podpis prodajalca na prodajni pogodbi 22.10.2018 overjen pred 13:28 uro in torej pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve. Sodišče je sklicujoč se na načelo vrstnega reda napačno odločilo, da je sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice pravilen, ker je bil predlog za vpis prepovedi odtujitve in obremenitve vložen pred predlogom za vpis. To stališče je materialnopravno nepravilno. Pritožnik se sklicuje na prvi odstavek 99. člena ZZK-1. Jasno je, da je potrebno presojati trenutek overitve podpisa in ne vložitve zemljiškoknjižnega predloga. To pomeni, da ni potrebno, da bi bil tudi predlog za vpis vložen pred trenutkom, od katere učinkuje prepoved razpolaganja, temveč le, da je pred tem trenutkom overjeno zemljiškoknjižno dovolilo. Že overjeno zemljiškoknjižno dovolilo učinkuje proti tretjim, tudi upnikom prodajalca tako, da se dobroverni pridobitelj ne glede na vknjiženo prepoved odtujitve in obremenitve lahko vknjiži v zemljiško knjigo kot lastnik. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 877/2008. Sklicuje se tudi sklep Cdn 3/2012. Sodišče je za odločilnega zmotno štelo trenutek vložitve ZK predloga za vpis namesto trenutka overitve ZK dovolila. Ni mogoče sprejeti niti stališča, da prva alineja prvega odstavka 99. člena ZZK-1 ne določa časa za odločanje o tem, ali je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku (ali je to dan, ura, minuta, sekunda), od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, saj zakon izrecno govori o trenutku in le tega ne omejuje samo na dan natančno. Trenutek pa je že po definiciji določena točka na časovni premici in kot taka ne more biti omejena na dan natančno. Kolikor bi želel zakon trenutek omejitve določiti le na dan natančno, bi moralo to biti izrecno določeno, saj bi se v takem primeru vse overitve in vloženi zemljiškoknjižni predlogi v ZK postopku šteli za sočasne. V tem primeru bi moral zakon tudi določati, komu dati prednost. Zakon tega ne določa. Vsi zemljiškoknjižni predlogi se opremijo z datumom in časovnim žigom, na katerem so zapisane ne samo ure in minute ampak tudi sekunde. Odločanje o tem, kaj je bilo prej in kaj kasneje, je tako nedvomno odvisno ne samo od dneva samega, ampak tudi od časovnega trenutka v dnevu. Sicer bi se vsi zemljiškoknjižni predlogi, vloženi na isti dan, pa čeprav ob različnih urah, šteli za sočasne. Vse to je pojasnil v ugovoru, pa se sodišče do tega ni opredelilo. Zaključuje, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije ni ovira za vpis.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem pritožbenem postopku je odločilno, ali je bilo zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se predlaga vpis, overjeno pred ali po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist države. Overitev je bila opravljena 14.11.2018, istega dne je bilo (ob16:06:41) vloženo obvestilo o listini¹, ki je podlaga za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve obravnavanih nepremičnin (v nadaljevanju obvestilo).

6. Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika nepremičnine, je ta zaznamba po zakonu ovira za dovolitev vknjižbe pridobitve pravic na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. To izhaja iz prvega odstavka 99. člena ZZK-1. Ključen je trenutek overite, kot ga pravilno razume in razlaga pritožba.

7. Pritožnik vztraja, da je bila overitev opravljena prej, vendar nima ustreznega listinskega dokaza, ki bi brez vsakršnega dvoma potrjeval to dejstvo. Obvestilo je opremljeno s časovnim žigom, overitvena klavzula pa ne. Zakon o notariatu ga za take primere res ne predvideva, kar pa pritožniku prav nič ne koristi.²

8. Svojo trditev, da je bila overitev opravljena prej, je v postopku na prvi stopnji dokazoval z računom notarke, iz katerega je razvidno, kdaj je bila plačana storitev overitve (točen čas)³ ter elektronskim sporočilom notarke z dne 11.6.2019, v katerem mu je notarka (pol leta po overitvi) pojasnila, da je bil račun izdan ob 13.28 uri in da je bila glede na ustaljen postopek neposredno pred tem opravljena overitev. Gre za dokaze, ki v zemljiškoknjižnem postopku nimajo enake veljave kot časovni žig in mu ne morejo uspešno konkurirati. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, načelo zaslišanja udeležencev je omejeno. Zemljiškoknjižno sodišče odloča le na podlagi listin, ki so podlaga za vpis in ne ugotavlja dejstev s pričami, kot je bilo predlagano v ugovoru, in z drugimi dokazi. Predlagatelj M. d.o.o. ob vložitvi predloga ni izkazal točnega časa overitve podpisa, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je v trenutku vložitve predloga za vpis lastninske pravice v korist pritožnika (14.11.2018 ob 17:17:16) obstajala ovira za vpis in je ugovor drugega udeleženca pravilno zavrnilo.

9. Upoštevaje zgoraj navedene razloge in ker ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------
¹ O začasnem sklepu za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti FU AA z dne 14.11.2018.
² Overitvena klavzula vsebuje opravilno številko vpisnika ter datum, notarjev podpis in pečat (3. odstavek 64. člena ZN). Časovni žig je omenjen v 38.a člen ZN v zvezi z notarsko listino v elektronski obliki (notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisano listino podpiše notar z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Nato doda notar listini časovni žig. Tako podpisana listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost).
³ Račun dokazuje kdaj je bila storitev plačana, ne dokazuje pa, kdaj je bila opravljena overitev.

Datum zadnje spremembe:

29.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 161/2022
• VSL sklep I Cp 2030/2011
• VSK Sklep CDn 13/2016