VSK Sklep CDn 208/2020

Jedro

Status nepremičnine in vrsta vknjižbe pa sta zemljiškoknjižnemu sodišču narekovala, da v situaciji, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo zdaj veljavnega ZZK-1 iz 2003, pri odločanju o vknjižbi na podlagi takega dovolila upošteva prehodno določbo 1. točke četrtega odstavka 246. člena ZZK-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in sklep Dn aa/bb z dne 15. 5. 2020 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica s sklepom Dn aa/bb z dne 15. 5. 2020 na podlagi darilne pogodbe z dne 17. 11. 1989 pri osnovnih pravnih položajih M.G. pri uvodoma navedenih nepremičninah (solastniški delež do 1/12) dovolila vpis lastninske pravice v korist R.R., predlagatelja tega postopka.

2. Ugovor nasprotne udeleženke M.G. zoper zgornji sklep je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila in sklep potrdila. Odločitev je utemeljila z obrazložitvijo, da so izpolnjeni vsi pogoji za vpis v skladu s 148. členom v zvezi s prvo točko prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ugovorne očitke o pomanjkljivostih pogodbe, ki se nanašajo na njeno pristnost, opredelitev nepremičnin, ki so predmet pogodbe, identifikacijske podatke pogodbenih strank, na overitveno klavzulo in zemljiškoknjižno dovolilo, je zavrnilo kot neutemeljene in pri tam izpostavilo, da ga veže načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1).

3. Nasprotna udeleženka v pritožbi vztraja, da pogodba z dne 17. 11. 1989 ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vpis v zemljiško knjigo in da sodišče vpisa ne bi smelo dovoliti. Sklicuje se na 32. člen ZZK-1, ki določa, da mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis, opredeljena z rojstnimi podatki ali z EMŠO. Iz pogodbe po njenem mnenju jasno izhaja, da pogodba ne vsebuje ustreznega dovolila. Sodišče pomanjkljivost opravičuje tako, da II. člen pogodbe tolmači kot zemljiškoknjižno dovolilo, čeprav v njem oseba, ki dovoljuje vpis, ni označena z identifikacijskimi podatki iz 32. člena ZZK-1. Pogodba teh podatkov nasprotne udeleženke sploh ne vsebuje. Obrazložitev sodišča, da je podatek o EMŠO razviden iz priloženega izpisa iz uradne evidence (e-risk), pri čemer se sklicuje na uporabo 2. točke četrtega odstavka 246. člena ZZK-1, je napačna. To določilo se nanaša na vpise, katerih podlaga je sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa. Pritožnica izpostavlja še določbo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 in navaja, da je iz konkretne pogodbe razvidno, da so nepremičnine, ki so predmet vpisa, označene z vložno številko, ki se danes več ne uporablja in zgolj s številko parcele. Nasprotna udeleženka nadalje ne priznava pristnosti darilne pogodbe in navaja, da listine s tako vsebino ni nikoli podpisala. V spominu ima, da je leta 1989 pri notarju v Innsbrucku podpisala listino v nemškem jeziku in se ni nanašala na ista zemljišča. Prav tako iz overitve ni nikjer razvidno, da se nanaša na predmetno darilno pogodbo. Prilaga uradni zaznamek notarja dr. K. št. 3, iz katerega je razvidno, da se je overjal podpis pogodbe, ki se je nanašala na promet z zemljišči št. 747 in 749, medtem ko zemljišče s parcelno št. 798 ni nikjer navedeno. Da ni overila podpisa na predmetni darilni pogodbi, pa izkazujejo tudi dejstva, da je bila prijavljena pri Finančnem uradu šele januarja 2020, da je predlagatelj nasprotni udeleženki 1. 8. 2019 poslal (pritožbi priloženi) predlog za delitev solastnine, ki se nanaša prav na parcelo 798, ki naj bi bila domnevno zajeta v darilni pogodbi. Nasprotna udeleženka na izplačilo v denarju ni pristala in je predlagala fizično delitev nepremičnine, kar pa predlagatelju očitno ni ustrezalo. Nato se je pojavila sporna pogodba.

4. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka očitke, da listina ne izpolnjuje pogojev za vpis v zemljiško knjigo. Pri tem navaja, da se določba četrtega odstavka 246. člena ZZK-1 nanaša na zemljiškoknjižna dovolila. Zatrjevanje pritožnice v zvezi s pristnostjo pogodbe s priloženima listinama, so nedopustna novota.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Predlagatelj je vpis predlagal pri osnovnem pravnem položaju nasprotne udeleženke pri zemljiških parcelah 7, 4 in 8, vse k.o. ... Predlog je bil vložen na podlagi 11. in 12. odstavka 125.a člena ZZK-1 na zapisnik pri sodišču, zato je izvorno listino, ki je podlaga za vpis, v elektronsko obliko pretvorilo zemljiškoknjižno sodišče.

7. V darilni pogodbi z dne 17. 11. 1989, ki predstavlja podlago za vpis, predlagatelj nastopa kot obdarjenec, nasprotna udeleženka pa kot darovalka. Vsebuje tudi čitljiv lastnoročni podpis z imenom darovalke "G. M .geb. R.", overjen s strani notarja iz Avstrije. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki pravilno pojasnilo, da so vse tri zgoraj navedene nepremičnine, ki so predmet pogodbe, v njej opredeljene z jasnimi identifikacijskimi podatki o številki parcele in katastrski občini. Dejstvo, da je zraven tudi podatek o vložku, v katerem so bile nepremičnine skladno s tedanjimi predpisi o vodenju zemljiške knjige vpisane, nikakor ne pomeni, da pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZZK-1 ni izpolnjen. Pravilno so bile kot neutemeljene ocenjene tudi ugovorne navedbe nasprotne udeleženke v zvezi z zemljiškoknjižnim dovolilom oziroma njegovimi zatrjevanimi pomanjkljivostmi. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, kjer se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo tudi na prehodno določbo 2. točko četrtega odstavka 246. člena ZZK-1. Da se določba 246. člena ZZK-1 nanaša ravno na zemljiškoknjižna dovolila, overjena pred uveljavitvijo ZZK-1, je iz njenega besedila jasno razvidno. Drugačen pritožbeni očitek je neutemeljen. Navedbe v smeri, da pogodba ni pristna oziroma da je sama ni podpisala, so za ta postopek brezpredmetne. Zemljiškoknjižno sodišče se glede na načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1) z ugotavljanjem spornih dejstev, ki se nanašajo na veljavnost pravnega posla, ne ukvarja. Poskus dopolnjevanja teh navedb s sklicevanjem na okoliščine, ki jih ima v spominu v zvezi s podpisovanjem in na uradni zaznamek notarja dr. K. je neupošteven tudi zato, ker gre za nedopustno pritožbeno novoto (160. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče dodaja, da iz listine, s strani zemljiškoknjižnega sodišča pretvorjene v elektronsko obliko, izhaja, da sta tekst pogodbe in notarjeva overitvena klavzula podpisa nasprotne udeleženke na enem listu papirja, s tem, da je sama overitvena klavzula na njegovi hrbtni strani. Zato trditev, da ni razvidno, da se klavzula nanaša na predmetno darilno pogodbo, niti ne drži.

8. Pritožbene navedbe so glede na navedeno neutemeljene. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob uradoma opravljenem materialnopravnem preizkusu odločitve ugotovilo kršitev, ki narekuje razveljavitev sklepov zemljiškoknjižnega sodišča. Glede na spisovne podatke namreč ni mogoče preizkusiti, ali so bile predlogu priložene vse listine, ki jih zahteva zakon za to vrsto vpisa.

9. V darilni pogodbi z dne 17. 11. 1989 stranki ugotavljata, da so nepremičnine parc. št. 7, 4 in 8 k.o. ..., ki so predmet pogodbe, travniki. Status nepremičnine in vrsta vknjižbe (pridobitev stvarne pravice) pa sta sodišču prve stopnje narekovala, da v situaciji, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo zdaj veljavnega ZZK-1 iz 2003 (Uradni list RS št. 58/03), pri odločanju o vknjižbi na podlagi takega dovolila upošteva prehodno določbo 1. točke četrtega odstavka 246. člena ZZK-1, ki določa, da je treba zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listine, ki morajo biti po določbah 34. do 38. člena ZZK-1 priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu. Gre za predložitev listin o izpolnjevanju posebnih pogojev za vpis, brez katerih vpis ne more biti dovoljen in med katerimi so tudi soglasja oz. odobritve oz. potrdila o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih, ki veljajo za promet z nepremičnino določene rabe.

10. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo torej upoštevati zgoraj navedena pravila in pri tem pretehtati tudi pomen dejstva, da so v pogodbi nepremičnine opredeljene kot travniki. Iz sklepa ne izhaja, da bi to storilo. Razlogov v zvezi s tem ni. Zaradi prezrtih določb je odločitev o dovolitvi vpisa najmanj preuranjena. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da se izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega pomočnika razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje (5. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1). Napotki za nadaljne delo so razvidni iz zgornje obrazložitve.

11. Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku načeloma sami krijejo svoje stroške postopka (prvi odstavek 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), zato to velja tudi za stroške, ki sta jih priglasila pritožnica in predlagatelj v pritožbenem postopku.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 61/2018
• VSK Sklep CDn 60/2023
• VSL sodba I Cp 414/2000