<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep CDn 90/2020

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2020:CDN.90.2020
Evidenčna številka:VSK00038864
Datum odločbe:01.07.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Jana Petrič (preds.), Berta Žorž (poroč.), mag. Gorazd Hočevar
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka - listina brez zemljišknjižnega dovolila

Jedro

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni namenjen odpravi njenih vsebinskih pomanjkljivosti oziroma nadgradnji vzpostavljene listine z manjkajočim zemljiškoknjižnim dovolilom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor, ki so ga predlagatelji vložili zoper sklep z dne 17. 2. 2020. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrgla predlog za vzpostavitev treh zemljiškoknjižnih listin in za vknjižbo prenosa lastninske pravice pri uvodoma navedeni nepremičnini na nove imetnike – predlagatelje.

2. Predlagatelji v pritožbi navajajo, da je sodišče pri odločanju napačno izhajalo zgolj iz gramatikalne razlage 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1; Uradni list RS št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami). Moralo bi uporabiti namensko – teleološko metodo razlage te norme. Izhajajoč iz te metode je v danem primeru mogoče sprejeti zaključek, da je namen vzpostavitve zemljiškoknjižne listine sanacija okoliščine, da je bil izvirnik o prenosu lastninske pravice izgubljen ali uničen. Namen take določbe je poenostavitev možnosti uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj v preteklih družbenih razmerah zemljiška knjiga ni imela takega pomena kot danes. Zato je treba k rešitvi tovrstnih zadev pristopati z večjo širino in z manj formalnimi omejitvami. Ne glede na to odločitev tudi sicer ni pravilna. Sodišče je spregledalo, da je bila prodajna pogodba sklenjena leta 1992, torej v času, ko še nista veljala sedanji ZZK-1 in Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ). Vse do leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK/95), so se uporabljala pravna pravila predvojnega Zakona o zemljiški knjigi. Čeprav je ta vseboval določbe o intabulacijski klavzuli, kot to navaja tudi sodišče prve stopnje, v praksi niso bile obvezujoče, na kar kaže tudi dejstvo, da ZZK/95 obvezne izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila ni predpisal in njegove vsebine ni urejal. Zakon o temeljih lastninsko pravnih razmerjih pa ga ni urejal tako strogo in formalno kot sedaj veljavni SPZ. Zasebna listina je bila sposobna za vknjižbo, četudi ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila. To pa pomeni, da bi bila pogodba iz leta 1992, v kolikor bi obstajala v izvirniku, sposobna za vknjižbo. K temu zaključku vodi tudi določba 267. člena SPZ, ki izrecno določa, da se izvedba pravnega posla, sklenjenega pred uveljavitvijo zakona, primernega za vpis v zemljiško knjigo, izvede po prejšnjih pravilih. 234. člen ZZK-1 izhaja tekstovno zgolj iz sedanje zemljiškoknjižne ureditve, gotovo pa ni bil njegov namen, da se nanaša le na novejše pogodbe, sklenjene v času veljavnosti ZZK-1. S predložitvijo kopije pogodbe iz leta 1992 in notarsko overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin o lastniški posesti so predlagatelji izkazali pogoje za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, enako tudi glede ostalih pogodb. Pritožniki se sklicujejo na odločbi VS RS II Ips 138/2017 in sklep VSK Cp 800/2012 in članek Tomaža Keresteša v PP št. 5/2000. V ostalem vztrajajo pri ugovornih navedbah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj so v tej zadevi vložili predlog za vzpostavitev treh zemljiškoknjižnih listin: (1) kupoprodajne pogodbe z dne 31. 12. 1991 med prodajalko Občino ... 1 in kupcem A.A., (2) kupoprodajne pogodbe z dne 21. 5. 1992 med prodajalcem A. A. in kupcem B. B. in (3) kupoprodajne pogodbe z dne 31. 12. 2006 med prodajalcem B. B. ter C. C. in D. D. kot kupcema. S sklicevanjem na več zaporednih prenosov na podlagi navedenih pogodb ter na Evropsko potrdilo o dedovanju po D. D. so kot zadnji pridobitelji predlagali še vpis (so)lastninske pravice na njihovo ime.

5. Sodišče prve stopnje se je moralo zato najprej ukvarjati z ugotavljanjem predpisanih pogojev za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Ta postopek ZZK-1 ureja v določbah 234. do 242. člena. Pritožbeno sodišče pritrjuje argumentaciji v izpodbijanem sklepu, da predlagatelj ni izkazal pogoja iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1. Glede na to določbo je zemljiškoknjižna listina, ki jo sme zemljiškoknjižno sodišče vzpostaviti, listina, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Nesporna je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da so v zvezi z drugim prenosom v zgoraj navedeni verigi prenosov predlagatelji priložili kopijo kupoprodajne pogodbe z dne 21. 5. 1992, ki pa zemljiškoknjižnega dovolila odsvojitelja ne vsebuje. Zato tudi če bi bila predložena v izvirniku, ne bi ustrezala pogojem za vknjižbo lastninske pravice (glej prvi odstavek 40. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje je ob tem pravilno upoštevalo tudi zakonodajo z časa sklenitve pogodbe in pojasnilo, da tudi v tistem času zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice brez zemljiškoknjižnega dovolila ni bil dopusten.2 Dopusten je bil le v obdobju, ko je veljal ZZK/95, to je od 16. 7. 1995 do 15. 9. 2003. Tako je stališče pravne teorije3 in sodne prakse (glej npr. sklepa CDn 223/2016, CDn 8000000087/2011). Ker ne gre za zavezovalni posel, sklenjen v tem obdobju, predlagatelji ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na prehodno določbo 267. člena SPZ, ki v skladu z načeli pravne države določa, da se pogoji za veljavnost in učinke pravnih poslov presojajo po pravilih, ki so veljali v času sklenitve posla.

6. Drugačno razlogovanje v pritožbi je pravno zmotno in ga ne podpirata niti tam navedena judikata. V odločbi Vrhovnega sodišča je bilo ključno vprašanje možnost vzpostavitve notarskega zapisa v zemljiškoknjižnem postopku, pri čemer je bilo tudi tam večkrat pojasnjeno, da gre v tovrstnih postopkih za vzpostavitev zemljiškoknjižnega dovolila oziroma dokazovanje veljavno sklenjenega razpolagalnega posla. Primerljiva ni niti zadeva VSK Cp 800/2012, saj je bila tedaj predmet pretresanja vsebina zavezovalnega in razpolagalnega posla iz leta 1997.

7. Nadalje drži pojasnilo sodišča prve stopnje, da postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni namenjen odpravi njenih vsebinskih pomanjkljivosti oziroma nadgradnji vzpostavljene listine z manjkajočim zemljiškoknjižnim dovolilom (glej še sklep CDn 8000000024/2011) in da glede na zgornje argumente v konkretnem primeru tudi notarsko overjena izjava lastnikov sosednjih nepremičnin (ki sicer po neprerekanih ugotovitvah vsebuje nedoslednosti v različnem zapisovanju imena priposestvovalke – nekajkrat V. in nekajkrat A.) predlagateljem ne pomaga k drugačnemu izidu postopka.

8. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi sicer ni našlo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------
1 Ki je po zemljiškoknjižnih podatkih imetnica lastninske pravice na nepremičnini, glede katere teče ta postopek.
2 Pravilno se je sklicevalo na pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz časa kraljevine Jugoslavije, ki so se do ZZK/95 uporabljala v zemljiškoknjižnih postopkih.
3 Glej komentar k 23. členu v Stvarnopravnem zakoniku s komentarjem, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2016. Avtor v članku, na katerega se sklicuje pritožba, glede tega ne izraža protiargumentov.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 40, 40/1, 234, 234/1, 234/1-1, 242.
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 23, 267.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzNzc5