VSK Sodba I Cp 523/2019

Jedro

Nepremično premoženje v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko odda v najem na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) po metodi javnega zbiranja ponudb na način in pod pogoji, ki jih določa ZSPDSLS-1 (prim. 64., 49., 54. in 65. člen ZSPDSLS-1). Kot je podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve, določba 21. člena Pravilnika, na katero se sklicuje toženec in ki določa, da je tožnica dolžna pozvati k sklenitvi najemne pogodbe osebo, za katero se ugotovi, da uporablja nepremičnino v njeni lasti (pa z njim ni sklenjena najemna pogodba), navedenih pravil in pogojev ne upošteva oziroma je z njimi v nasprotju. Zato je sodišče pravilno ni uporabilo in se nanjo pri odločanju ni oprlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 372,32 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (toženec) dolžan izprazniti nepremičnino parc. št. 153,k.o. X, in sicer v delu, ki ga uporablja, to je pravokotni del parcele, ki je obdan s cipresami in se nahaja na C. natančneje med pokopališčem, nogometnim stadionom, glavno cesto ter javnim parkiriščem, vzporedno s kamnoseško delavnico, ter jo prosto oseb in svojih stvari izročiti v roku 15 dni tožeči stranki (tožnici). Tožencu je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v višini 2.248,24 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da sodba ni utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti in logično vzdržno dokazno oceno. Ne vsebuje ugotovitev o odločilnih dejstvih in odgovorov na pravno relevantne trditve strank. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 22. člena Ustave RS. Toženec se je v pravdi branil z ugovori: (a) da ima pravico do posesti kot univerzalni naslednik svojega očeta, ki je sklenil najemno pogodbo s toženko, (b) da ima pravico do posesti kot naslednik zapustnika na podlagi 618. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), in (c) da ima pravico do posesti na podlagi 21. člena Pravilnika tožnice o oddajanju nepremičnega premoženja v najem (Pravilnik). Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je toženec dejansko prevzel in nadaljeval zapustnikovo dejavnost. Da je prišlo do dejanskega prevzema dejavnosti, med strankama ni sporno. Če se zapuščinska obravnava ne opravi, se šteje, da med dediči obstaja soglasje, katero premično premoženje in katere pravice jim gredo kot dedičem. Glede tega premoženja lahko takoj izvršujejo vse pravice. Pravice, ki jim gredo kot dedičem, lahko uveljavljajo v pravdi. Pritožnik v zvezi s tem izpostavlja sklep VSL I Cp 3930/2009 in VSL I Cp 1655/2012. Tak je konkreten primer. Toženec je zatrjeval, da je prevzel očetovo dejavnost in so se pravice iz najemne pogodbe z dne 5.7.1983 prenesle nanj. AJPES zapustnika na podlagi sklepa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ne bi smel izbrisati iz poslovnega registra. Sklepa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ni mogoče enačiti s sklepom o dedovanju. Tri mesečni rok iz četrtega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) še ni začel teči. Sodišče ni odločilo o tem, ali je toženec kot pravni naslednik dejansko prevzel zapustnikovo dejavnost in če jo je, ali je s tem vstopil v pravice in obveznosti iz najemne pogodbe. Toženec je pravico do posesti utemeljeval tudi na določbi 618. člena OZ in o tem izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov, čeprav toženčeve razloge o tem povzema v 2. točki obrazložitve. Določba 21. člena Pravilnika, na kateri toženec prav tako gradi pravico do posesti, ni v nasprotju z zakonsko ureditvijo.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodba je zmožna preizkusa in drugačni pritožbeni očitki ne držijo.

6. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se je sodišče v pravdi ukvarjalo z vprašanjem, ali je v konkretnem primeru prišlo do prenosa podjetja oziroma dejavnosti toženčevega očeta na toženca (zapustnika) in ali so na toženca prešli podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Med strankama ni bilo nesporno, da je toženec prevzel zapustnikovo dejavnost, prav tako tega ni potrdil dokazni postopek. Nasprotno. Sodišče je v dokaznem postopku zanesljivo ugotovilo, da do tega ni prišlo (9. točka obrazložitve), takšno ugotovitev (glede na trditve strank v pravdi) pa utemeljilo s tem, da do nadaljevanja zapustnikovega podjetja ni prišlo, da je bil zapustnik iz poslovnega registra izbrisan 2.2.2011, in da ima toženec za opravljanje dejavnosti, na katero se sklicuje tudi v pritožbi, že od leta 2004 registrirano svoje podjetje. Pritožba z nobeno od navedb ne uspe omajati navedenih ugotovitev. Sodne prakse, na katero se sklicuje v pritožbi, v konkretnem primeru ni mogoče aplicirati, saj obravnava drugačne pravne položaje.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča glede uporabe 21. člena Pravilnika. Navedena podzakonska ureditev je v nasprotju z zakonsko. Nepremično premoženje v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko odda v najem na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) po metodi javnega zbiranja ponudb na način in pod pogoji, ki jih določa ZSPDSLS-1 (prim. 64., 49., 54. in 65. člen ZSPDSLS-1). Kot je podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve, določba 21. člena Pravilnika, na katero se sklicuje toženec in ki določa, da je tožnica dolžna pozvati k sklenitvi najemne pogodbe osebo, za katero se ugotovi, da uporablja nepremičnino v njeni lasti,¹ navedenih pravil in pogojev ne upošteva oziroma je z njimi v nasprotju. Zato je sodišče pravilno ni uporabilo in se nanjo pri odločanju ni oprlo.

8. Toženec ne more uspeti niti s sklicevanjem na 618. člen OZ in očitkom, da sodba o tem nima razlogov. V 2. točki obrazložitve je prvostopenjsko sodišče navedlo, da se toženec sklicuje na 618. člen OZ, ki določa da se zakup v primeru zapustnikove smrti nadaljuje z zapustnikovimi dediči, kar kaže, da se je s tem stališčem seznanilo in ga vzelo v obzir. Tožbeni zahtevek je kljub temu zavrnilo in s tem jasno tudi izpostavljeno stališče toženca. Kaj več se z njim ni ukvarjalo, a za kaj takega niti ni bilo potrebe. Navedena določba OZ namreč ni takšna, kot navaja toženec, saj se v primeru smrti zakupnika zakup nadaljuje z njegovimi dediči le, če ni drugače dogovorjeno.² Za stališče, da bi v primeru toženca šlo za tak primer, pa toženec ni navedel nobene utemeljitve.³ Dolžnost sodišča do opredelitve je treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč, pogledov in razlag. Obstaja torej samo kot odgovor na strankino aktivnost - kadar pa te ni (ali je nebistvena, nesmiselna, ali pa pomeni celo zlorabo pravice), je tudi od sodišča ni mogoče zahtevati.⁴

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodišče pa ni zasledilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnici gredo stroški pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR (za odgovor na pritožbo upoštevaje vrednost spornega predmeta, 2 % materialni stroškov in 22 % DDV).

-------------------------------
¹ Pa z njim ni sklenjena najemna pogodba.
² Tožnica je na to izrecno opozorila in se sklicevala na drugačen dogovor v najemni pogodbi (3. točka obrazložitve).
³ Iz pogodbe, na katero se sam sklicuje, izhaja celo nasprotno, to je da je bilo trajanje navedene pogodbe omejeno (3. člen najemne pogodbe).
⁴ II Ips 721/2005.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 271/2010
• VDSS sodba Pdp 642/2008
• sodba U 1598/2004