VSK Sodba I Cp 594/2019

Jedro

Pravica do prednostnega članstva v LD po petem odstavku 65. člena ZDLov-1 ni omejena zgolj na tiste osebe, ki jim dejavnost na kmetiji predstavlja glavni vir preživljanja (edino in glavno dejavnost v smislu 23. člena ZKZ). Namenjena je usklajevanju interesov vseh deležnikov v prostoru, saj se lov (upravljanje z divjadjo) izvaja na kmetijskih oziroma gozdnih površinah oseb, ki se s to dejavnostjo dejansko ukvarjajo.

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi morala toženka upoštevati pravila (pogoje) za sprejem v članstvo, ki so veljali ob vložitvi tožnikove vloge (23. 6. 2017), ne pa pravila, ki so bila sprejeta šele na dan obravnavanja tožnikove vloge (28. 3. 2018), torej tik pred odločanjem o (ne)sprejemu v članstvo LD. Zgolj takšna interpretacija je skladna z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom pravne države (2. člen Ustave).

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek priznanih pravdnih stroškov v višini 1.925,62 EUR nadomesti z zneskom 1.770,08 EUR;

v preostalem pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I. in II. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije svoje pritožbene stroške in mora v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklep toženke, sprejet na zasedanju občnega zbora dne 28. 3. 2018, s katerim je bilo odločeno, da se tožnika ne sprejme v članstvo Lovske družine (v nadaljevanju LD) V. (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da v roku 30 dni izda tožniku ustrezno listino ali sklep, s katerim mu bo priznan status polnopravnega člana LD V., sicer bo tako listino nadomestila sodba (II. točka izreka). Glede na navedeno je še odločilo, da mora toženka v roku 15 dni povrniti tožniku 1.925,62 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se pritožuje toženka. Poudarja, da velja pri včlanitvi v LD splošno načelo iz 2. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). Združevanje v društvo je prostovoljno. Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih določi društvo v svojem temeljnem aktu. LD lahko v svojem temeljnem aktu (avtonomno) predpiše tudi določene druge pogoje, ki jih mora izpolniti vsak, ki želi postati njen član. Na podlagi 2. alineje 8. člena pravil LD V. lahko občni zbor toženke odkloni sprejem v članstvo, če ugotovi, da je prosilec že član druge LD v Sloveniji. Ker je tožnik že član LD A., pogojev za vstop v članstvo toženke ne izpolnjuje. Ta pravila so veljala v času odločanja o sprejemu tožnika v članstvo toženke, kar bi sodišče prve stopnje moralo imeti pred očmi. Napačni so zaključki, da je upoštevanje teh pogojev, ki so bili sprejeti na dan odločanja o tožnikovi prošnji za članstvo (28. 3. 2018), protiustavno in nezakonito, in da bi morala toženka upoštevati pravila, ki so veljala na dan vložitve tožnikove prošnje (23. 6. 2017).

Prav tako so napačni zaključki, da bi morala toženka sprejeti tožnika v svoje članstvo, ker naj bi imel na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko dejavnost (peti odstavek 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu, v nadaljevanju ZDLov-1). To iz listin, ki jih je tožnik priložil k svoji prošnji, ne izhaja. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), kdaj se kmetijska dejavnost šteje za edino in glavno dejavnost. Tožnik ni izkazal, da dohodki iz tega naslova predstavljajo poglavitni vir njegovega preživljanja in dosegajo 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Nepravilna je tudi odmera pravdnih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tožniku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenim razlogom je argumentirano nasprotoval in pritrjeval odločitvi sodišča prve stopnje. Predlagal je zavrnitev pritožbe ter priglasil stroške podanega odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V petem odstavku 65. člena ZDLov-1 je določeno, da mora LD (ne glede na omejitve v zvezi z obsegom lovnih površin na posameznega člana) sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imel tožnik (ob vložitvi prošnje za sprejem v članstvo dne 23. 6. 2017) na področju lovišča toženke prijavljeno osnovno kmetijsko dejavnost, zato bi ga toženka morala sprejeti v svoje članstvo. Tega pritožba ne uspe izpodbiti. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati, ali se ta tožnikova kmetijska dejavnost šteje za edino in glavno dejavnost v smislu 23. člena ZKZ. Pritožba ne poda nobenih utemeljenih razlogov, zakaj bi se moral ta pogoj upoštevati pri razlagi petega odstavka 65. člena ZDLov-1. Gre za različna pravna področja in različno pravno terminologijo. Pravilno je zato naziranje sodišča prve stopnje, da ZDLov-1 ne določa, v kakšnem obsegu bi moral kandidat opravljati to osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Pravica do prednostnega članstva v LD torej ni omejena zgolj na tiste osebe, ki jim dejavnost na kmetiji predstavlja glavni vir preživljanja. Namenjena je usklajevanju interesov vseh deležnikov v prostoru, saj se lov (upravljanje z divjadjo) izvaja na kmetijskih oziroma gozdnih površinah oseb, ki se s to dejavnostjo dejansko ukvarjajo.

6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo, da bi morala toženka upoštevati pravila (pogoje) za sprejem v članstvo, ki so veljala ob vložitvi tožnikove vloge (23. 6. 2017), ne pa pravila, ki so bila sprejeta šele na dan obravnavanja tožnikove vloge (28. 3. 2018), torej tik pred odločanjem o (ne)sprejemu v članstvo LD V.. Pravila, ki so veljala ob vložitvi tožnikove prošnje za sprejem v članstvo, niso določala, da kandidat ne sme biti član druge LD. Na ta pravila je tožnik ob vložitvi prošnje za članstvo lahko računal, zato jih je v konkretnem primeru treba uporabiti. Drugačno pritožbeno zavzemanje in sklicevanje na zadevo VSL I Cp 3162/2012 ni utemeljeno¹. Nepravilno je tudi pritožbeno naziranje, ki uporabo kasneje sprejetih pravil LD utemeljuje z bodočimi učinki sodne odločitve. Tožnik zahteva priznanje statusa člana LD V. na podlagi sodne odločbe, ki odpravlja nezakonito odločitev občnega zbora, ne pa novega postopka sprejema v članstvo. Rezultat vsake odločitve se odraža v prihodnosti, vsebina odločitve pa mora biti taka, na katero je stranka ob nameravanem vstopu (vložitvi prošnje za članstvo v LD) lahko računala in pričakovala. Zgolj tovrstna interpretacija je skladna z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom pravne države (2. člen Ustave).²

7. Pritožbeni očitki glede procesnih kršitev so povsem pavšalni in nekonkretizirani, zato odgovora s strani pritožbenega sodišča niti ne omogočajo.

8. Pravilno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje priznalo tožniku previsoko nagrado za sestavo tožbe in pripravljalnih vlog. Ob vrednosti spora v tej zadevi (3.000,00 EUR) znaša po 1. točki tarifne št. 18 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) nagrada za sestavo tožbe zgolj 300 točk, ne pa priglašenih in priznanih 400 točk. Prav tako znaša v skladu s 1., 2. in 3. točko tarifne št. 19 OT nagrada za sestavo prve pripravljalne vloge 300 točk (ne pa 400 točk), nagrada za drugo pripravljalno vlogo 225 točk (ne pa 300 točk) in za tretjo pripravljalno vlogo 150 točk (ne pa 200 točk). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v III. točki izreka spremenilo tako, da je znesek priznanih pravdnih stroškov v višini 1.925,62 EUR nadomestilo z zneskom 1.770,08 EUR (358. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

9. V preostalem pa je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP. Toženka je s pritožbo uspela zgolj v manjšem stroškovnem delu, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, tožniku pa je dolžna povrniti njegove pritožbene stroške v višini 279,99 EUR. Ta znesek predstavlja nagrado za odgovor na pritožbo v višini 375 točk (1. točka tarifne št. 21 v zvezi s 1. točko tarifne št. 18 OT) oziroma 225,00 EUR, materialne stroške (4,50 EUR) in pripadajoči DDV (50,49 EUR). Višji zahtevek je pritožbeno sodišče zavrnilo.

-------------------------------
¹ V zadevi VSL I Cp 3162/2012 so bila pravila LD enaka ob vložitvi in v času odločanja o prošnji za sprejem v članstvo, spremenjena pa so bila šele tekom kasnejšega sodnega postopka.
² Prim. 8. točko prej navedene sodne odločbe.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 490/2006
• VSRS Sklep II DoR 413/2020
• VSL sodba I Cp 1852/2014