VSK Sklep I Ip 154/2020

Jedro

V razmerju med upnikom in tretjima je sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej.

Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

"Upnik mora tretjima F.H. in I.J. plačati stroške v znesku 612,25 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po roku za izplačilo dalje.".

Sicer se pritožba zavrne in v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku naložilo, naj v roku 8 dni tretjemu povrne stroške v višini 3.083,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za plačilo dalje, višji znesek pa zavrnilo.

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje upnik in navaja, da iz sklepa ne izhaja, kdo je tretji, ki bi mu moral plačati stroške. Poleg tega že iz ugovora tretjih izhaja, da sta lastnici nepremičnine, glede katere sta vložili ugovor, le do deleža 2/8. Iz pravdnega postopka zaradi nedopustnosti izvršbe izhaja, da sta ovrednotili svoja deleža na 14.551,25 EUR, skupaj 29.102,50 EUR, kar je vrednost, ki si jo lastita. Upnik je predlog za izvršbo vložil zaradi plačila zneska 100.000,00 EUR, vendar je sodišče navedlo vrednost terjatve 150.000,00 EUR, kar predstavlja maksimalni znesek, ki je naveden v zemljiškem pismu, ne pa dejanski dolg dolžnika. Glede na navedeno ni jasno, kako lahko tretjima pripadajo stroški od vrednosti 150.000,00 EUR, če sta vložili tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, v kateri sta navedli, da je vrednost pravice, ki preprečuje izvršbo 29.102,50 EUR in je sodišče v pravdi odmerilo stroške od navedene vrednosti in so torej stroški, ki jih je odmerilo izvršilno sodišče desetkrat višji od pravdnih stroškov. Če bi upnik povzročil stroške dolžnika, bi sodišče te stroške lahko odmerilo od vrednosti spornega predmeta 150.000,00 EUR oziroma 100.000,00 EUR. Ne more pa sodišče od navedene vrednosti odmeriti stroške tretjih, ki sta vložili ugovor le glede 2/8 nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Sodišče mora slednje upoštevati pri odmeri stroškov. Poleg tega se stroški predloga za odlog izvršbe ne odmerijo po tarifni št. 27/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj odlog ni pravno sredstvo in bi tretjima lahko pripadala le nagrada po tretji alineji 7. točke tarifne št. 26. Glede ugovora pa ni jasno, na kakšen način je sodišče priznalo 1400 točk. Upnik domneva, da je sodišče upoštevalo vrednost točke, ki je začela veljati po 6. 4. 2019, kar ni prav, saj je odvetnica storitve opravila v letu 2018 in bi nagrada morala biti odmerjena po vrednosti točke 0,459 EUR. Ker v sklepu ni navedena vrednost točke, ne kako je sodišče prišlo do zneska 3.083,62 EUR, se sklepa ne da preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev postopka. Tretjima pa tudi ne gre 1050 točk za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Gre namreč za neobrazložen predlog, ki se nanaša zgolj na stroške postopka. Takšna vloga pa v tarifi sploh ni ovrednotena, zato bi tretjima šla kvečjemu nagrada v višini 100 točk po tarifni št. 46. Glede na navedeno je izpodbijani sklep treba razveljaviti.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predmet pritožbene presoje je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče upniku naložilo povrnitev stroškov tretjih v zvezi z vloženim ugovorom, predlogom za odlog izvršbe in predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških. Pravno podlago za odločanje o zahtevi tretjega za povrnitev stroškov predstavlja šesti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da mora upnik tretjemu povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je smiselni očitek kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) neutemeljen. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč razvidno za katera dejanja je sodišče priznalo nagrado in v kakšni višini, tako da je višino priznanih stroškov mogoče preizkusiti. V zvezi s pritožbeno navedbo, da iz sklepa ni mogoče ugotoviti, komu naj upnik plača stroške, pa da gre za očitno sprenevedanje pritožnika, saj za pritožbo, kdo sta v predmetnem postopku tretji, ni sporno. Izhaja pa tudi iz spisovnih podatkov.

6. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob upoštevanju pritožbenih navedb kot tudi ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) ugotovilo, da bi znesek odmerjenih stroškov tretjih ob pravilni uporabi materialnega prava moral biti nižji. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče kot podlago za odmero stroškov tretjih upoštevalo vrednost terjatve upnika, ki jo ima ta do dolžnika, kar ni pravilno, kot utemeljeno opozarja pritožba. V razmerju med upnikom in tretjima je namreč sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej1. Od vrednosti spornega predmeta med upnikom in tretjima2 pa odmerjena nagrada za ugovor tretjih znaša 700 točk3(6. točka tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko tarifne številke 18 OT), povečano za 10 % oziroma 70 točk za zastopanje dodatne stranke.

7. Sodišče pa je tudi napačno priznalo nagrado za predlog za odlog izvršbe v višini 1400 točk po 6. točki tarifne št. 27 OT, povečano še za 10 %. Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo4. Stroškov predloga za odlog izvršbe tako ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo. Zato tretji do povračila slednjih nista upravičeni.

8. Pritožbeno sodišče pa se strinja tudi s stališčem pritožbe, da predlog za izdajo dopolnilnega sklepa glede stroškov postopka ne predstavlja obrazložene vloge po točki 7 tarifne št. 27 OT. Za obrazloženo vlogo namreč velja vloga, v kateri stranka glede zahtevka oziroma predloga poda stališče oziroma navaja dejstva ter za dokazovanje resničnosti le teh predlaga dokaze ali obravnava zahtevna materialnopravna vprašanja. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa je tako potrebno šteti kot obrazložen dopis po 3. točki tarifne št. 39 OT, za kar pripada tretjima nagrada v višini 50 točk.

9. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tretjima priznalo nagrado v skupni višini 820 točk oziroma 492,00 EUR5, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV na odvetniške storitve in stroške, kar vse skupaj znaša 612,25 EUR. V izogib nejasnostim pa je v izreku tudi poimensko navedlo tretji (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu se pritožba upnika zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Prim. VSL sklep III Ip 1886/2017, VSL sklep III Cp 3007/2005.
2 Ta glede na cenitveno poročilo (listovna št. 37) ter upoštevaje solastniška deleža tretjih do 2/8 na sporni nepremičnini znaša 29.102,50 EUR.
3 Sodišče prve stopnje je priznalo 1400 točk.
4 Prim. VSL sklep I Ip 657/2016.
5 Pri tem je glede na to, da so bile storitve opravljene pred 6. 4. 2019 vrednost spora preračunalo v točke ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, seštevek točk pa pomnožilo z veljavno vrednostjo točke v času odločanje, to je 0,60 EUR.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 2300/2013
• VSC Sklep II Ip 224/2021
• VSC sklep I Ip 252/2016