VSK Sklep CDn 218/2020

Jedro

Strožja zahteva glede postulacijske sposobnosti, to je sposobnosti dati svojim procesnim dejanjem pravnorelevantno obliko, terja od aktivnih udeležencev večjo stopnjo skrbnosti, pri uporabi informacijskega sistema pa so jim na voljo tudi uporabniška navodila za eZK opravila. Pritožnica je pravilno označila, da vlaga ugovor proti sklepu o vpisu (dejanje št. 331), ni pa zatem pripela dokumenta s takšno vsebino. Z uporabo koraka "predogled oddane vloge" bi se lahko prepirčala ali je vlogo oddala pravilno, popolno in v skladu z uporabniškimi navodili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženka SB d.d. nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo ugovor udeleženke G. d.o.o. - v stečaju proti sklepu, s katerim je bila pri uvodoma navedenih nepremičninah dovoljena zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke v korist upnice SB d.d. Ugotovilo je, da ugovor ni vseboval nobenih obveznih sestavin.

2. Proti sklepu se pritožuje udeleženka G. d.o.o. - v stečaju po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter samo meritorno odloči o ugovoru, podrejeno pa, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vlogo obravnava kot vrnitev v prejšnje stanje. Meni, da sodišče ni pravilno uporabilo postopkovnih določb Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v povezavi z Zakonom o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ugovor predstavlja pravno sredstvo, ki po 105. členu ZPP predstavlja vlogo, v 108. členu ZPP pa je določeno, da mora sodišče v primeru, če je vloga pomanjkljiva, zahtevati od vložnika, da vlogo popravi oziroma dopolni. Tudi če je vloga vložena po elektronski poti in ni primerna za obdelavo na sodišču, sodišče to sporoči vložniku in pojasni, kakšna je predpisana oblika. V konkretnem primeru ni šlo za klasično nepopolno vlogo, saj ugovor sodišču sploh ni bil posredovan, temveč mu je bilo posredovano zgolj pooblastilo s prilogami. Gre za specifično situacijo, na podlagi katere bi sodišče moralo vložnika opozoriti, da ugovora ni prejelo ter ga na podlagi 108. člena ZPP pozvati, naj vlogo vendarle pošlje sodišču. Pritožnica še opozarja, da je ob pošiljanju vloge v elektronski obliki sistem potrjeval, da je bila vloga – ugovor, sprejet – pripet, dejansko pa to ni bilo res. Gre za situacijo, ko vloge elektronski sistem očitno ni zaznal in ni sprejel, zato je očitno, da je prišlo do sistemske napake. Pritožnica iz previdnosti ponovno vlaga ugovor.

3. Udeleženka SB d.d. je po pooblaščencu podala odgovor na pritožbo, v katerem opozarja, da je bil ugovor v konkretnem primeru neobstoječ in ni šlo za nepopolno vlogo, da ugovora niti na poziv sodišča, naj poda odgovor na pritožbo, ni dobila ter da vložnica pritožbe ni z ničemer izkazala, da naj bi šlo v konkretnem primeru za sistemsko napako.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob uvedbi popolne informatizacije zemljiškoknjižnega poslovanja na podlagi novele ZZK-1C, je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko tako imenovanih kvalificiranih vlagateljev, to je oseb, ki imajo posebno digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim predalom ter so vključene v informacijski sistem. Strožja zahteva glede postulacijske sposobnosti, to je sposobnosti dati svojim procesnim dejanjem pravnorelevantno obliko, terja od aktivnih udeležencev večjo stopnjo skrbnosti, pri uporabi informacijskega sistema pa so jim na voljo tudi uporabniška navodila za eZK opravila. V konkretnem primeru je vlagateljica ugovora pod procesnim dejanjem številka 7, ki je bilo izvedeno dne 26.11.2019, kot tip dejanja pravilno označila, da gre za ugovor proti sklepu o vpisu (dejanje št. 331), ni pa zatem pripela dokumenta s takšno vsebino, temveč zgolj pooblastilo za zastopanje, med priloge pa pripela druge dodatne listine. Ne drži torej, da naj bi prišlo v zadevi do sistemske napake. Z uporabo koraka „predogled oddane vloge“ bi se vložnica ugovora lahko prepričala ali je vlogo oddala pravilno, popolno in v skladu z uporabniškimi navodili.

6. Ker torej vloga, ki je bila v sistem vnešena kot "ugovor proti sklepu o vpisu", ni vsebovala nobenih ugovornih razlogov, ki bi jih bilo mogoče vsebinsko obravnavati, ne podpisa, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo. Pritožbeno sodišče se tudi strinja s stališčem prvostopenjskega stališča, da je določbo 336. člena ZPP (v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 40. členom ZNP), ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, treba uporabiti tudi v ugovornem postopku. Izrazita formalnost zemljiškoknjižnega postopka nenazadnje izhaja tudi iz določbe 146. člena ZZK-1, po kateri se pravila o nepopolnih vlogah ne uporabljajo niti v primerih nepopolno vloženih zemljiškoknjižnih predlogov.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

8. Čeprav je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo proti odločitvi o zavrženju ugovora, pa vloge pritožnice ni obravnavalo tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bila v tem delu vloga nekonsistentna, s tem, ko je bila najprej predlagana razveljavitev sklepa in nato obravnavanje vloge kot vrnitev v prejšnje stanje. Za obravnavanje takšnega predloga bi bilo, v kolikor bi zemljiškoknjižni postopek te vrste pravno sredstvo dovoljeval (pa ga ne), pristojno prvostopenjsko sodišče, ki pa, glede na to, da je bil njegov sklep potrjen, razlogov za obravnavanje take vloge niti več nima.

9. Pritožbeno sodišče je še odločilo, da udeleženka SB d.d. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 145/2020
• VSC Sklep I Cp 443/2020
• VSRS Sklep II DoR 291/2020